Magma

Magma (grško starogrško μάγμα: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida,^[1] ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih. Pogosto se zbira v magmatskih komorah, iz katerih lahko napaja ognjenike ali se pretvori v magmatsko kamnino. Prodre lahko tudi v okoliške kamnine, na Zemljino površino kot lava ali eksplozivno izbruhne kot tefra in tvori piroklsatične kamnine.

Magme so kompleksne taline s tališči od 700 °C do 1300 °C. Zelo redke karbonatitne magme se talijo že pri 600 °C, medtem ko imajo komatiitne magme tališča tudi do 1600 °C. Njihova glavna sestavina so silikati.

Okolja, v katerih magma nastaja, in njena sestava so običajno vzajemno povezani. Značilna okolja so stiki primikajočih in odmikajočih se tektonskih plošč, ocenski hrbti in vroče točke. Tekoča magma nastaja predvsem v okoljih z visoko temperaturo in nizkim tlakom v globini nekaj kilometrov pod Zemljino površino.

Njena sestava se lahko spreminja s frakcioniranim kristaljenjem, onesnaženjem ali mešanjem z drugo magmo. Iz magme so, po definiciji, nastale vse magmatske kamnine.

1. ↑ F. J. Spera (2001). Encyclopedia of Volcanoes. Academic Press. str. 171–190.