Majtnerij

Majtnerij, ₁₀₉Mt

Majtnerij
Izgovarjava	IPA: [majtnerij]
Masno število	[278] (nepotrjeno: 282)
Majtnerij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ir ↑ Mt ↓ (Uht) hasij ← majtnerij → darmštatij
Vrstno število (Z)	109
Skupina	skupina 9
Perioda	perioda 7
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f14 6d7 7s2 (napovedano)[1][2]
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 32, 15, 2 (predvideno)
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina (predvideno)[3]
Gostota (blizu s.t.)	27–28 g/cm3 (predvideno)[4][5]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	(+1), (+3), (+4), (+6), (+8), (+9) (napovedano)[1][6][7][8]
Ionizacijske energije	1.: 800 kJ/mol 2.: 1820 kJ/mol 3.: 2900 kJ/mol (več) (vsi podatki so ocene)[1]
Atomski polmer	empirično: 128 pm (predvideno)[1][9]
Kovalentni polmer	129 pm (ocena)[10]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck) (predvideno)[3]
Magnetna ureditev	paramagnetik (predvideno)[11]
Številka CAS	54038-01-6
Zgodovina
Poimenovanje	po Lise Meitner
Odkritje	Gesellschaft für Schwerionenforschung (1982)
Najpomembnejši izotopi majtnerija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 274Mt sint. 0,4 s α 270Bh 276Mt sint. 0,6 s α 272Bh 278Mt sint. 4 s α 274Bh 282Mt[12] syn 67 s? α 278Bh
Kategorija: Majtnerij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Majtnerij (latinsko meitnerium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mt in atomsko število 109. Ime je zveza IUPAC določila 1997 v čast avstrijsko-švedske fizičarke Lise Meitner.

Začasno ime po IUPAC do 1997: unnilennium (simbol Une), staro ime: eka-iridij.

Prvič so ga sintetizirali 1982 v Nemčiji v Darmstadtu, najstabilnejši izotop je Mt-276 z razpolovnim časom ~700 ms, čeprav naj bi možni izomer izotopa Mt-270 imel razpolovni čas ~1.1 s.

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3} Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands: Springer Science+Business Media. ISBN 978-1-4020-3555-5.
2. ↑ Thierfelder, C.; Schwerdtfeger, P.; Heßberger, F. P.; Hofmann, S. (2008). »Dirac-Hartree-Fock studies of X-ray transitions in meitnerium«. The European Physical Journal A. 36 (2): 227. Bibcode:2008EPJA...36..227T. doi:10.1140/epja/i2008-10584-7.
3. ↑ ^{3,0 3,1} Östlin, A.; Vitos, L. (2011). »First-principles calculation of the structural stability of 6d transition metals«. Physical Review B. 84 (11): 113104. Bibcode:2011PhRvB..84k3104O. doi:10.1103/PhysRevB.84.113104.
4. ↑ Gyanchandani, Jyoti; Sikka, S. K. (10. maj 2011). »Physical properties of the 6 d -series elements from density functional theory: Close similarity to lighter transition metals«. Physical Review B. 83 (17): 172101. Bibcode:2011PhRvB..83q2101G. doi:10.1103/PhysRevB.83.172101.
5. ↑ Kratz; Lieser (2013). Nuclear and Radiochemistry: Fundamentals and Applications (3. izd.). str. 631.
6. ↑ Ionova, G. V.; Ionova, I. S.; Mikhalko, V. K.; Gerasimova, G. A.; Kostrubov, Yu. N.; Suraeva, N. I. (2004). »Halides of Tetravalent Transactinides (Rf, Db, Sg, Bh, Hs, Mt, 110th Element): Physicochemical Properties«. Russian Journal of Coordination Chemistry. 30 (5): 352. doi:10.1023/B:RUCO.0000026006.39497.82. S2CID 96127012.
7. ↑ Himmel, Daniel; Knapp, Carsten; Patzschke, Michael; Riedel, Sebastian (2010). »How Far Can We Go? Quantum-Chemical Investigations of Oxidation State +IX«. ChemPhysChem. 11 (4): 865–9. doi:10.1002/cphc.200900910. PMID 20127784.
8. ↑ Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
9. ↑ Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
10. ↑ Chemical Data. Meitnerium - Mt, Royal Chemical Society
11. ↑ Saito, Shiro L. (2009). »Hartree–Fock–Roothaan energies and expectation values for the neutral atoms He to Uuo: The B-spline expansion method«. Atomic Data and Nuclear Data Tables. 95 (6): 836–870. Bibcode:2009ADNDT..95..836S. doi:10.1016/j.adt.2009.06.001.
12. ↑ Hofmann, S.; Heinz, S.; Mann, R.; Maurer, J.; Münzenberg, G.; Antalic, S.; Barth, W.; Burkhard, H. G.; Dahl, L.; Eberhardt, K.; Grzywacz, R.; Hamilton, J. H.; Henderson, R. A.; Kenneally, J. M.; Kindler, B.; Kojouharov, I.; Lang, R.; Lommel, B.; Miernik, K.; Miller, D.; Moody, K. J.; Morita, K.; Nishio, K.; Popeko, A. G.; Roberto, J. B.; Runke, J.; Rykaczewski, K. P.; Saro, S.; Scheidenberger, C.; Schött, H. J.; Shaughnessy, D. A.; Stoyer, M. A.; Thörle-Popiesch, P.; Tinschert, K.; Trautmann, N.; Uusitalo, J.; Yeremin, A. V. (2016). »Review of even element super-heavy nuclei and search for element 120«. The European Physics Journal A. 2016 (52): 180. Bibcode:2016EPJA...52..180H. doi:10.1140/epja/i2016-16180-4. S2CID 124362890.