Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.

Responsive image


Manganov dioksid

Manganov dioksid
Manganov(IV) oksid
Imena
IUPAC ime
manganov(IV) oksid
Druga imena
rjavi manganovec, piroluzit, polianit, psilomelan
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.013.821
EC število
  • 215-202-6
RTECS število
  • OP0350000
UNII
  • InChI=1S/Mn.2O
    Key: NUJOXMJBOLGQSY-UHFFFAOYSA-N
  • O=[Mn]=O
Lastnosti
MnO2
Molska masa 86,9368 g/mol
Videz trden, črn
Gostota 5,026 g/cm3
Tališče 535 °C
netopen
Termokemija
Standardna molarna
entropija
So298
53,1 J K−1 mol−1[1]
−520,9 kJ/mol[1]
Nevarnosti
Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Hazards): "ExternalMSDS; EUIndex; NFPA-O" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
zdravju škodljivo (Xn)
oksidativno (O)
R-stavki (zastarelo) R20/22
S-stavki (zastarelo) (S2), S25
NFPA 704 (diamant ognja)
Plamenišče 535 °C
Sorodne snovi
Drugi anioni manganov disulfid
Drugi kationi tehnecijev oksid
renijev oksid
Sorodno manganovi oksidi manganov(II) oksid
manganov(II,III) oksid
manganov(III) oksid
manganov(VII) oksid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Manganov dioksid s sistematičnim imenom manganov(IV) oksid, znan tudi kot rjavi manganovec, je anorganska spojina s kemijsko formulo MnO2. Je črne ali temno rjave barve. V naravi ga najdemo v mineralih piroluzitu, polianitu in psilomelanu. Najpogostejši je piroluzit, ki je glavna manganova ruda in komponenta manganovih nodulov.

Največ manganovega dioksida se porabi za proizvodnjo (predvsem alkalnih) baterij, kot pigment, barvilo za vijolično steklo in surovina za druge manganove spojine, na primer kalijev permanganat (KMnO4). V organskih sintezah se uporablja kot reagent, na primer za oksidacijo alil alkoholov.

Pri segrevanju razpade na manganov(II) oksid (MnO) in kisik (O2).

  1. 1,0 1,1 S.S. Zumdahl (2009). Chemical Principles. 6. izdaja. Houghton Mifflin Company. str. A22. ISBN 0-618-94690-X.

Previous Page Next Page