Markazit

Markazit
Kristali markazita (velikost 8×6 cm)
Splošno
Kategorija	2. razred - Sulfidi
Kemijska formula	FeS2
Strunzova klasifikacija	02.EB.10a
Klasifikacija DANA	02.12.02.01
Kristalna simetrija	Ortorombska bipiramida (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina P nnm
Osnovna celica	a = 4,445 Å, b = 5,425 Å, c = 3,388 Å, Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa	119,98 g/mol
Barva	Bronasta, svetlo medeno rumena, kositrno bela
Kristalni habit	Globularen, stalaktitski, ploščat
Kristalni sistem	Ortorombski kristalni sistem
Dvojčičenje	Običajna in repetitivna na {101}; manj pogosta na {011}
Razkolnost	Nerazločna po {010}
Lom	Neraven
Žilavost	Krhek
Trdota	6 - 6,5
Sijaj	Kovinski
Barva črte	Temno siva do črna
Prozornost	Neprozoren
Specifična teža	Izračunana: 4,875, izmerjena: 4,887
Gostota	4.89 g/cm3
Optične lastnosti	Zelo anizotropen, rumen do svetlo zelen do temno zelen
Pleohroizem	[100] kremasto bel, [010] svetlo rumenkasto bel, [001] bel z rožnato rjavim odtenkom
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Pretvorbe	V zelo vlažnih pogojih se pretvori v železov(II) sulfat (FeSO4) in žveplovo kislino (H2SO4); FeSO4 tvori mineral melanterit (FeSO4•7H2O)
Drugo	Magneten po segrevanju
Sklici	[1][2][3]

Markazit je mineralna oblika železovega sulfida FeS₂. Pogosto se zamenjuje s piritom, ki ima sicer enako kemijsko sestavo, toda drugačno kristalno strukturo, večjo gostoto in je manj krhek. Kristali markazita so nestabilni in se radi drobijo in lomijo.

Sveža površina minerala je svetlo rumene do skoraj bela in ima lesketajoč se kovinski sijaj. Površina kmalu pomotni in se rumenkasto ali rjavkasto obarva in dobi črno barvo črte. Markazit je krhek in se ne da raziti z nožem. Tanki ploščati kristali, združeni v skupine, se imenujejo petelinji grebeni.

Ime markazit je nastalo leta 1845 iz arabske ali mavrske besede markašita, ki pomeni ognjeni kamen oziroma pirit in njemu podobne minerale kovinske bronaste barve.^[2]

Markazitni dragulji so cenen nakit, ki se napačno imenujejo markazitni, ker so izdelani iz pirita. Pravi markazit se ni nikoli uporabljal za izdelavo nakita, ker je preveč krhek in kemično nestabilen.

1. ↑ Handbook of Mineralogy
2. ↑ ^{2,0 2,1} Mindat.org
3. ↑ Webmineral data