Maziljenje

Maziljenje je obredno dejanje polivanja dišavnega olja po glavi ali celotnem telesu osebe.^[1]

Razširjeno se izraz uporablja tudi za sorodna dejanja škropljenja, polivanja ali mazanja osebe ali predmeta s katerim koli odišavljenim oljem, mlekom, maslom ali drugo maščobo.^[2] Dišeča olja se uporabljajo kot parfumi in njihovo deljenje je dejanje gostoljubja. Njihova uporaba za uvedbo božanskega vpliva ali prisotnosti je zapisana že od najzgodnejših časov; maziljenje je bilo torej uporabljeno kot oblika zdravila, za katero so mislili, da je ljudi in stvari rešila nevarnih duhov in demonov, za katere se je verjelo, da povzročajo bolezni.

V sedanji rabi se maziljenje običajno uporablja za obredne blagoslove, kot je kronanje evropskih monarhov. To se nadaljuje s prejšnjo hebrejsko prakso, ki je najbolj znana pri maziljenju Arona za velikega duhovnika ter Savla in Davida s strani preroka Samuela. Koncept je pomemben za lik Mesija ali Kristusa (hebrejsko in grško za Maziljenca), ki se vidno pojavljata v judovski in krščanski teologiji in eshatologiji. Maziljenje – zlasti bolniško maziljenje – je lahko znano tudi kot maziljenje; maziljenje umirajočih kot del zadnjih obredov v katoliški cerkvi je včasih opredeljeno kot skrajno maziljenje.

1. ↑ EB (1878).
2. ↑ EB (1911), str. 79.