Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.

Responsive image


McDonnell Douglas DC-10

DC-10
DC-10-30 letalske družbe Ariana Afghan Airlines na letališču London Heathrow leta 1980
Vloga Širokotrupno reaktivno potniško in tovorno letalo
Izvor ZDA
Proizvajalec/-ci McDonnell Douglas
Krstni polet 29. avgust 1970
Predstavljen 5. avgust 1971 pri American Airlinesu
Upokojen 24. februar 2014 (kot potniško letalo)
Status V uporabi za prevoz tovora in posebne namene
Glavni uporabniki FedEx Express
TAB Cargo
10 Tanker Air Carrier
Izdelovan 1968–1988
Število izdelanih DC-10: 386[1]
KC-10: 60[1]
Različice McDonnell Douglas KC-10 Extender
Izpeljanke McDonnell Douglas MD-11

McDonnell Douglas DC-10 je trimotorno širokotrupno reaktivno potniško in tovorno letalo, ki ga je med januarjem 1968 in decembrom 1988 v tovarni v mestu Long Beach v ameriški zvezni državi Kalifornija proizvajalo podjetje McDonnell Douglas.

Letalo DC-10 je bilo neke vrste naslednik manjšega štirimotornega letala DC-8. Zasnovano je bilo pri ameriškem proizvajalcu Douglas leta 1966, ko je tamkajšnja letalska družba American Airlines iskala širokotrupno letalo, ki bi bilo manjše od Boeinga 747, a bi hkrati omogočalo polete daljšega dosega in uporabo na krajših vzletno-pristajalnih stezah.[2] Leta 1967 je prišlo do združitve podjetja Douglas s podjetjem McDonnell ter je bilo letalo DC-10 prvo, ki se je proizvajalo pod imenom McDonnell Douglas.

V tovarni v mestu Long Beach se je sredi leta 1988, torej nekaj mesecev pred dokončanjem zadnjega novega letala DC-10, začelo delo na prvih primerkih naslednika MD-11, ki je bil pravzaprav podaljšana in posodobljena različica letala DC-10. Komercialna uporaba potniških letal DC-10 se je začela avgusta 1971 pri ameriških letalskih družbah American Airlines in United Airlines.[1] Zadnje novo letalo DC-10 je bilo dobavljeno nigerijski letalski družbi Nigeria Airways julija 1989.[3]

Posebnost letala DC-10 so trije motorji, dva na krilih in eden na repu. Tako konfiguracijo motorjev uporabljata tudi njegov naslednik MD-11 in konkurent Lockheed L-1011 TriStar, katerega prodaja je bila s 386 izdelanimi letali DC-10, ki so bila dobavljena letalskim družbam, presežena za 136 primerkov. Največja kapaciteta je bila 399 potnikov, vendar pa je FAA izdala dovoljenje za največ 380 potnikov v enem razredu. Tipične so bile konfiguracije za prevoz 270 potnikov v dveh razredih.

Potniška letala DC-10 so bila uporabljana na srednjih in dolgih progah. Prvotna različica DC-10-10 je v povprečju imela doseg približno 5600 kilometrov ter je bila večinoma uporabljana za polete znotraj Združenih držav Amerike.[4] Različica DC-10-15 je imela močnejše motorje ter je ponujala možnost uporabe na vzletno-pristajalnih stezah v okolju nizke gostote zraka zaradi visoke temperature zraka in visoke lege (angleško hot and high). Za medcelinske polete so letalske družbe večinoma uporabljale različici DC-10-30 in DC-10-40, ki sta v povprečju imeli doseg približno 9600 kilometrov. Proizvodnja različice DC-10-30 se je začela leta 1972, proizvodnja različice DC-10-40 pa leta 1973.[4] Na različici DC-10-30 je temeljil leteči tanker KC-10 Extender, ki je bil izdelan v 60 primerkih za Vojno letalstvo Združenih držav Amerike.[1]

Prvotna letala DC-10 so še naprej imela inženirja leta kot tretjega člana posadke v pilotski kabini. Kratko pred tem, ko je Boeing leta 1997 odkupil podjetje McDonnell Douglas, je bila predstavljena možnost nadomestitve prvotne pilotske kabine s sodobno stekleno pilotsko kabino, kakršna je bila vgrajevana tudi v nova letala MD-11. Tako spremenjena letala DC-10 so bila preimenovana v MD-10, s posodobitvijo pa je bila odstranjena potreba po inženirju leta in omogočena enotna certifikacija pilotov (angleško type rating) za upravljanje letal MD-10 in MD-11.

Uporaba potniških letal DC-10 se je končala 24. februarja 2014.[5] Nekaj tovornih letal MD-10 je še naprej v redni uporabi, večinoma pri ameriški letalski družbi FedEx Express. V občasni uporabi so tudi štiri nekdanja potniška letala DC-10-30, ki so bila predrugačena v letala za zračno gašenje požarov.[6]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 »Boeing: Commercial Airplanes - DC-10 Family«. Boeing. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2012. Pridobljeno 22. decembra 2022.
  2. Cross, Lee (5. avgust 2022). »8/05/1971: American Airlines Places DC-10 into Service«. Airways (v angleščini). Pridobljeno 23. decembra 2022.
  3. »N270AX Omni Air International McDonnell Douglas DC-10-30«. Planespotters.net (v angleščini). Pridobljeno 22. decembra 2022.
  4. 4,0 4,1 Singh, Sumit (27. avgust 2021). »51 Years Of Flight: The Story Of The DC-10«. Simple Flying (v angleščini). Pridobljeno 23. decembra 2022.
  5. Richardson, Tom (24. februar 2014). »Remembering the DC-10: End of an era or good riddance?«. BBC News Online (v angleščini). Pridobljeno 22. decembra 2022.
  6. »10 Tanker Air Carrier Fleet Details and History«. Planespotters.net (v angleščini). Pridobljeno 22. decembra 2022.

Previous Page Next Page