Mesojeda rastlina

Mesojede rastline (tudi žužkojede rastline) so rastline, ki pridobivajo del hranilnih snovi iz ujetih živali, največkrat žuželk in drugih členonožcev. Uspevajo na mineralno revnih rastiščih, posebej v pomakanju mineralnega dušika in fosforja, kot so: močvirjih, barjih, šotišču, in na nekaterih skalnih podlagah.

Prilagojene so za lovljenje in prebavljanje majhnih živali. Mesojede rastline živali hkrati privabijo, ujamejo, usmrtijo, prebavijo in posrkajo hranilne snovi. Lovljenje jim omogočajo posebej oblikovani listi, ki imajo funkcijo pasti, v katero se živali največkrat prilepijo, mesojeda rastlina pa jih nato zapre vase in predela s pomočjo encimov. Živali so za rastlino alternativni vir dušika, beljakovin, maščob, jedrnih snovi in ogljikovih hidratov, katerih ne more pridobi iz tal.

Prvo obširno razpravo o razvoju in delovanju mesojedih rastlin je napisal leta 1875 Charles Darwin.^[1]

1. ↑ »Historic Documents | ICPS«. www.carnivorousplants.org (v angleščini). Pridobljeno 2. avgusta 2017.