Mohamed

Mohamed
Kaligrafska ponazoritev Mohamedovega imena
Rojstvo	ok. 570 n. št. (53 pr. h.)[1] Meka
Smrt	8. junij 632 (61 let) Medina
Vzrok smrti	vročica
Grob	Medina
Poklic	zganjač, pošiljatelj, trgovec, prerok, pridigar, politik, vojskovodja
Poznan po	ustanovitelj in zadnji prerok islama
Zakonci	Kadija bint Kuvajlid (595-619) Sawda bint Zamʿa (619-632) Ajša bint Abi Bakr (619-632) Hafsa bint Umar (624-632) Zajnab bint Khuzayma (625-627) Umm Salama Hind bint Abi Umaja (629-632) Zajnab bint Jahsh (627-632) Juwayriya bint al-Harith (628-632) Ramlah bint Abi Sufyan (628-632) Rayhana bint Zayd (629-631) Safiyya bint Huyayy (629-632) Maymuna bint al-Harith (630-632) Maria al-Qibtiyya (630-632)
Otroci	Sinovi: Qasim, Abd-Allah, Ibrahim Hčere: Zajnab, Rukaja, Umm Kulthoom, Fatima Zahra
Starši	`Abd Allah ibn `Abd al-Mutalib (oče) Amina bint Wahb (mati)

Serija člankov o
Islamu
Verovanje
Alah Božja edinost Mohamed preroki islama sunitizem šiitizem ibadizem
Stebri islama
Pet stebrov islama šahada salat savm zakat hadž
Zgodovina islama
Zgodovina islama Ehli Bejt ashabi pravoverni kalifi šiitski imami
Verski spisi
Koran suna hadis fik šeriat kalam sufizem
Kultura in družba
po državah filozofija koledar mošeje islamizem politika umetnost znanost kritika islama islamofobija
seznam islamskih izrazov
p p u

Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (arabsko ابو القاسم محمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo. *okoli 570, Meka; † okoli 8. junija 632, Medina.^[2]

Muslimani in Bahajci verujejo, da je poslanec in prerok Boga. Poleg tega skoraj vsi muslimani verujejo, da je poslednji prerok, kar jih je Bog poslal človeštvu.^{Koran 33,40}

Mohamed se je rodil leta 570 v Meki na Arabskem polotoku,^[3][4] v zgodnjem otroštvu je osirotel in odraščal pri Abu Talibu, stricu po očetovi strani. Kasneje je delal večinoma kot trgovec, tudi kot pastir, in se prvič poročil, ko je bil star petindvajset let.^[5] Imel je navado, da se občasno umakne za nekaj noči v jamo na okoliških hribih in se tako v samoti posveti molitvi. Po svojih besedah je pri starosti 40 let^[3][6] doživel obisk Gabriela in prejel od Boga svoje prvo razodetje. Tri leta po tem dogodku je Mohamed začel javno pridigati o teh razodetjih in razglašati, da »je Bog en sam«, da je popolna »predaja« (dobeseden pomen besede islām) edina pot (dīn),^{[n 1]} sprejemljiva za Boga ter da je on sam prerok in glasnik Boga, tako kot so bili pred njim drugi islamski preroki.^[7][8][9]

Mohamed je pridobil nekaj privržencev že takoj na začetku, pri tem pa naletel na sovražnost nekaterih plemen v Meki. Da bi se izognil preganjanju, je Mohamed poslal nekaj svojih pristašev v Etiopijo, potem pa se leta 622 s svojimi privrženci iz Meke preselil v Medino (tedaj pod imenom Jatrib). Ta dogodek, imenovan hidžra, zaznamuje začetek islamskega koledarja, znanega tudi pod imenom koledar po hidžri. V Medini je Mohamed združil plemena pod Ustavo Medine. Po osmih letih bojev s plemeni iz Meke so njegovi privrženci, katerih število je medtem naraslo na 10.000, na pretežno miren način zavzeli Meko. V mestu je uničil poganske malike,^[10] nato pa poslal svoje privržence iz mesta uničit vse preostale poganske templje v vzhodni Arabiji.^[11][12] Leta 632, nekaj mesecev po vrnitvi s poslovilnega romanja v Medino, je Mohamed zbolel in umrl. Ob njegovi smrti je večina Arabskega polotoka prestopila v islam, tako da se je pod njegovim vodstvom Arabija združila v eno samo versko občestvo.^[13][14]

Razodetja (znana kot »Aja«, lit. »Znak Boga«), o katerih je Mohamed poročal vse do svoje smrti, so vsebovana v verzih Korana; za muslimane predstavljajo »Božjo besedo« in temelj njihove vere. Poleg Korana muslimani spoštujejo Mohamedove nauke in navade (suna), ki jih je najti v izročilih (hadith) ter življenjepisih preroka (»sira«) in jih uporabljajo kot vir šarije islamskega prava. Muslimani govorijo o Mohamedu in drugih prerokih islama s spoštovanjem in dodajo vedno, kadar se omeni njihovo ime, »mir bodi z njim«.^[15] Srednjeveško krščanstvo in pretekli časi so na Mohameda gledali v veliki meri negativno, sodobna zgodovina mu je v svojem mnenju veliko bolj naklonjena.^[9][16]

1. ↑ Conrad 1987.
2. ↑ Elizabeth Goldman (1995), p. 63, navaja 8. junij 632, ki prevladuje v tradiciji islama. Mnoga zgodnejša, v glavnem neislamska sporočila trdijo, da je bil še živ, ko je prišlo do invazije na Palestino. Glej Stephen J. Shoemaker,The Death of a Prophet: The End of Muhamad's Life and the Beginnings of Islam, University of Pennsylvania Press, 2011.
3. ↑ ^{3,0 3,1} * Conrad, Lawrence I. (1987). »Abraha and Muhamad: some observations apropos of chronology and literary topoi in the early Arabic historical tradition1«. Bulletin of the School of Oriental and African Studies. 50 (2): 225–240. doi:10.1017/S0041977X00049016. ISSN 0041-977X. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2012. Pridobljeno 9. aprila 2014.
   • Sherrard Beaumont Burnaby (1901). Elements of the Jewish and Muhamadan calendars : with rules and tables and explanatory notes on the Julian and Gregorian calendars. G. Bell. str. 465.
   • Hamidullah, Muhamad (Februar 1969). »The Nasi', the Hijrah Calendar and the Need of Preparing a New Concordance for the Hijrah and Gregorian Eras: Why the Existing Western Concordances are Not to be Relied Upon« (PDF). The Islamic Review & Arab Affairs: 6–12. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. novembra 2012. Pridobljeno 6. aprila 2014.
4. ↑ Encyclopedia of World History (1998), p. 452
5. ↑ An Introduction to the Quran (1895), p. 182
6. ↑ An Introduction to the Quran (1895), p. 184
7. ↑ F. E. Peters (2003), p. 9.
8. ↑ Esposito (1998), p. 12; (1999) p. 25; (2002) pp. 4–5
9. ↑ ^{9,0 9,1} Buhl, F.; Welch, A. T. (1993). »Muḥammad«. Encyclopaedia of Islam. Zv. 7 (2. izd.). Brill Academic Publishers. str. 360–376. ISBN 90-04-09419-9.
10. ↑ Sahih-Bukhari, Book 43, #658
11. ↑ Sahih Buhari Book 59, #641
12. ↑ Hisham Ibn Al-Kalbi – The Book of Idols. Prevod Nabih Amin Faris. Princeton University Press, pg. 21–22
13. ↑ "Muhamad," Encyclopedia of Islam and the Muslim world
14. ↑ See:
    • Holt (1977a), p.57
    • Lapidus (2002), pp 0.31 and 32
15. ↑ Ann Goldman, Richard Hain, Stephen Liben (2006), p. 212
16. ↑ Watt (1974) p. 231

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=n> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=n}} (glej stran pomoči).