Multan pandžabsko ملتان | |
---|---|
metropola | |
Mavzolej šaha Rukn-e-Alama v Multanu. | |
Koordinati: 30°11′52″N 71°28′11″E / 30.19778°N 71.46972°E | |
Država | Pakistan |
Provinca | Pandžab |
Okraj | Multan |
Okrožje | Multan |
Upravljanje | |
• Vrsta | Metropolitanska korporacija]][1] |
• Župan | None (Vacant)[2] |
Površina | |
• mesto | 3.721 km2 |
• Metropolitansko obm. | 560 km2 |
Prebivalstvo | |
• mesto | 1.827.001 |
• Gostota | 490 preb./km2 |
Omrežna skupina | 061 |
Spletna stran |
Multan (sarajsko / urdujsko مُلْتَان; hindustanska izgovorjava: [mɵlˈtäːnᵊ] () je mesto v )Pandžabu v Pakistanu, na bregu reke Čenab. Je eno od petih največjih urbanih središč Pakistana leta 2024 in je upravno središče okraja Multan. Je glavno kulturno, versko in gospodarsko središče regije Pandžab, in eno najstarejših mest v Aziji z zgodovino, ki sega globoko v antiko.
Multan je bil del iranskega Ahemenidskega cesarstva v začetku 6. stoletja pr. n. št Starodavno mesto je med malijsko kampanjo oblegal Aleksander Veliki.[6] Kasneje ga je osvojil omajadski vojaški poveljnik Mohamed bin Kasim leta 712 n. št. po osvojitvi Sinda.[7] V 9. stoletju je postal ločena država, Emirat Multan, ki so mu vladali arabski vladarji.[8] Regija je v srednjem veku prišla pod oblast Gaznavidov in mameluškega sultanata. Leta 1445 je postal glavno mesto sultanata Langah. Provinca Multan je bila ena od pomembnih provinc Mogulskega cesarstva. Leta 1848 so ga Britanci osvojili od Sikhskega imperija in je postal del Britanskega Pandžaba.
Mesto je bilo med najpomembnejšimi trgovskimi središči ter veliko središče znanja in učenja na srednjeveški islamski Indijski podcelini in je v 11. in 12. stoletju privabilo množico sufijskih mistikov in postal veliko središče duhovnosti na celotnem jugu. Aziji in mestu prislužilo ime mesto svetnikov. Mesto, skupaj z bližnjim mestom Uč Šarifa, je znano po velikem številu sufijskih svetišč iz tiste dobe.[9]