Nacionalna akademija znanosti (ZDA)

Nacionalna akademija znanosti (angleško National Academy of Sciences, okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA. Po koncesiji ameriškega Kongresa njeni člani svetujejo vladi v znanstvenih in tehniških zadevah, poleg tega pa je častno združenje, eno najprestižnejših tovrstnih v državi, ki predstavlja del Nacionalnih akademij, krovne akademije za ameriško znanost.

Akademija je bila ustanovljena z odlokom ameriškega Kongresa, ki ga je 3. marca 1863, med ameriško državljansko vojno, podpisal takratni predsednik Abraham Lincoln. V skladu s koncesijo so bili člani obvezani opravljati svetovalno vlogo glede vseh znanstvenih in tehniških vprašanj, brez denarnega povračila (financiranje je bilo predvideno le za neposredne stroške raziskav). Prvi predsednik je postal fizik in inženir Alexander Dallas Bache, pravnuk Benjamina Franklina, ki je ob smrti zapustil ustanovi svoje premoženje, pomembnejšo vlogo pri pridobivanju politične podpore za ustanovitev pa so poleg njega imeli še Benjamin Peirce, Benjamin Gould, Charles Davies in Louis Agassiz. Kljub visokoletečim razsvetljenskim ciljem je več ustanovnih članov negodovalo nad povezanostjo z vlado, saj so se bali politizacije. Sprva je organizacija delovala zgolj na papirju in ni odigrala večje vloge v vojni, niti ji po vojni ni uspelo prevzeti osrednje vloge v ameriški znanosti kot so načrtovali idejni vodje.