▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ |
▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ ▉ |
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto. Večina jih je pri normalnih pogojih v plinastem agregatnem stanju. Nekovine v trdnem agregatnem stanju so krhke, ali pa so zelo trdne (diamant).
Nekatere nekovine so v elementarnem stanju dvoatomne molekule in ne le iz enega atoma, kar je značilno za kovine.
V periodnem sistemu loči nekovine od kovin diagonalna črta od bora (B) do polonija (Po). Elementi na tej črti so polkovine; elementi spodaj levo so kovine; elementi zgoraj desno pa so nekovine.
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=n>
oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=n}}
(glej stran pomoči).