Niacin

Niacin

Imena
Priporočeno IUPAC ime Piridin-3-karboksilna kislina[1]
Druga imena Nikotinska kislina (INN) bionik Vitamin B3 Vitamin PP
Identifikatorji
Številka CAS	59-67-6
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
3DMet	B00073
Beilstein	109591
ChEBI	CHEBI:15940
ChEMBL	ChEMBL573
ChemSpider	913
DrugBank	DB00627
ECHA InfoCard	100.000.401
EC število	200-441-0
Gmelin	3340
IUPHAR/BPS	1588
KEGG	D00049 C00253
MeSH	Niacin
PubChem CID	938
RTECS število	QT0525000
UNII	2679MF687A
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID1020932
InChI InChI=1S/C6H5NO2/c8-6(9)5-2-1-3-7-4-5/h1-4H,(H,8,9) Key: PVNIIMVLHYAWGP-UHFFFAOYSA-N InChI=1/C6H5NO2/c8-6(9)5-2-1-3-7-4-5/h1-4H,(H,8,9) Key: PVNIIMVLHYAWGP-UHFFFAOYAA
SMILES OC(=O)c1cccnc1
Lastnosti
Kemijska formula	C6H5NO2
Molska masa	123,11 g·mol−1
Videz	beli prozorni kristali
Gostota	1.473 g cm−3
Tališče	237 °C; 458 °F; 510 K
Topnost v vodi	18 g L−1
log P	0.219
Kislost (pKa)	2.0, 4.85
Izoelektrična točka	4.75
Lomni količnik (nD)	1.4936
Dipolni moment	0.1271305813 D[navedi vir]
Termokemija
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298)	−344.9 kJ mol−1
Std sežigna entalpija (ΔcH⦵298)	−2.73083 MJ mol−1
Farmakologija
Oznaka ATC	C04AC01 (WHO) C10BA01 C10AD02 C10AD52
Licenčni podatki	EU EMA: by Nicotinic acid
Aplikacija zdravila	intramuskularno, peroralno
Farmakokinetika:
Razpolovni čas	20–45 min
Nevarnosti
GHS piktogrami
Opozorilna beseda	Nevarno
GHS stavki za nevarnost	H319
GHS stavki za previdnost	P264, P280, P305+351+338, P337+313, P501
NFPA 704 (diamant ognja)	1 1 0
Plamenišče	193 °C (379 °F; 466 K)
Temperatura samovžiga	365 °C (689 °F; 638 K)
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Niacin ali nikotinska kislina (IUPAC: 3-piridinkarboksilna kislina) je eden izmed pomembnejših vitaminov B-kompleksa. Imenujemo ga tudi vitamin B3. Sodeluje pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, pri zmanjševanju nivoja holesterola in trigliceridov ter pri prekrvavitvi. Biološko aktivna oblika je nikotinamid in večina N-substituiranih analogov. Je sestavni del dveh koencimov, koencima I in koencima II, ki sta nujno potrebna za delovanje številnih encimskih sistemov. Iz tega je razvidno, da je nujno potreben za normalno delovanje človeškega organizma.^[2]

1. ↑ »Chapter P-6. Applications to Specific Classes of Compounds«. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: Royal Society of Chemistry. 2014. str. 648–1047. doi:10.1039/9781849733069-00648. ISBN 978-0-85404-182-4.
2. ↑ METHODS of Vitamin Assay / Prepared and edited by the Association of Vitamin Chemists. - 3rd ed. - New York ; London ; Sydney : Interscience Publishers, 1966. http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1258122178893305&rec=1&sid=3&fmt=10 (v angleščini). Pridobljeno dne 19.4.2011