Niobij, 41Nb |
|
| Izgovarjava | IPA: [nióbij] |
|---|
| Videz | siv kovinski, modrikast, če oksidiran |
|---|
| Standardna atomska teža Ar, std(Nb) | 92,90637(1)[1] |
|---|
|
|
|
| Vrstno število (Z) | 41 |
|---|
| Skupina | skupina 5 |
|---|
| Perioda | perioda 5 |
|---|
| Blok | blok d |
|---|
| Razporeditev elektronov | [Kr] 4d4 5s1 |
|---|
| Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 12, 1 |
|---|
|
| Faza snovi pri STP | trdnina |
|---|
| Tališče | 2477 °C |
|---|
| Vrelišče | 4744 °C |
|---|
| Gostota (blizu s.t.) | 8,57 g/cm3 |
|---|
| Talilna toplota | 30 kJ/mol |
|---|
| Izparilna toplota | 689,9 kJ/mol |
|---|
| Toplotna kapaciteta | 24,60 J/(mol·K) |
|---|
Parni tlak
| P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
| pri T (°C)
|
2.669
|
2.934
|
3.251
|
3.640
|
4.120
|
4.740
|
|
|
| Oksidacijska stanja | −3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (rahlo kisel oksid) |
|---|
| Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,6 |
|---|
| Ionizacijske energije | - 1.: 652,1 kJ/mol
- 2.: 1380 kJ/mol
- 3.: 2416 kJ/mol
-
|
|---|
| Atomski polmer | empirično: 146 pm |
|---|
| Kovalentni polmer | 164±6 pm |
|---|
 Spektralne črte niobija |
|
| Pojavljanje v naravi | prvobitno |
|---|
| Kristalna struktura | telesno centrirana kubična (tck) |
|---|
| Hitrost zvoka tanka palica | 3480 m/s (pri 20 °C) |
|---|
| Temperaturni raztezek | 7,3 µm/(m⋅K) |
|---|
| Toplotna prevodnost | 53,7 W/(m⋅K) |
|---|
| Električna upornost | 152 nΩ⋅m (pri 0 °C) |
|---|
| Magnetna ureditev | paramagnetic |
|---|
| Youngov modul | 105 GPa |
|---|
| Strižni modul | 38 GPa |
|---|
| Stisljivostni modul | 170 GPa |
|---|
| Poissonovo razmerje | 0,40 |
|---|
| Mohsova trdota | 6,0 |
|---|
| Trdota po Vickersu | 870–1320 MPa |
|---|
| Trdota po Brinellu | 735–2450 MPa |
|---|
| Številka CAS | 7440-03-1 |
|---|
|
| Poimenovanje | po Niobe v grški mitologiji, hčeri Tantala |
|---|
| Odkritje | Charles Hatchett (1801) |
|---|
| Prva izolacija | Christian Wilhelm Blomstrand (1864) |
|---|
| prepoznal kot samostojen element | Heinrich Rose (1844) |
|---|
|
|
|
 Kategorija: Niobij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41. To redko, mehko, sivo, kovno prehodno kovino je moč najti v niobitu in se uporablja v zlitinah. Najpomembnejše so zlitine za izdelavo specialnih jekel in za povečanje trdnosti varjenih spojev. Niobij so najprej odkrili v kolumbitu (zdaj imenovanem niobit) in ga najprej poimenovali po tem mineralu.
- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
