Notranja Mongolija | |
---|---|
Avtonomna pokrajina | |
Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija | |
Name transkripcije | |
• Chinese | 内蒙古自治区 (Nèi Měnggǔ Zìzhìqū) |
• Mongolian | ᠥᠪᠥᠷ ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠥᠪᠡᠷᠲᠡᠭᠨ ᠵᠠᠰᠠᠬᠤ([Öbür mongγol-un öbertegen jasaqu orun] Napaka: {{Transl}}: transliteration text not Latin script (pos $1) (pomoč)) |
• Abbreviation | NM / 蒙 (Měng) |
v smeri urinega kazalca:
| |
![]() Lega na Kitajskem | |
Koordinati: 44°N 113°E / 44°N 113°E | |
Država | ![]() |
glavno mesto | Hohot |
Oddelki - Prefektura - Okrožje - Mesto- | 12 prefektur 103 okrožja 1025 mest in sosesk |
Upravljanje | |
• Vrsta | Avtonomna pokrajina |
• Telo | Inner Mongolia Autonomous Regional People's Congress |
Površina | |
• Skupno | 1.183.000 km2 |
Rang | 3. |
Najvišja (Main Peak, gorovje Helan) | 3.556 m |
Prebivalstvo (2020)[2] | |
• Skupno | 24.049.155 |
• Rang | 25. |
• Gostota | 20 preb./km2 |
• Rang gostote | 28. |
Demografija | |
• Etnična sestava | Kitajci Han – 78,7 % Mongoli – 17,7 % Drugi – 3,6 % |
• Jeziki in narečja | Mandarinščina (uradno),[3] mongolščina (uradno), oiratščina, burjatščina, dagurščina, evenki, džin kitajščina |
Koda ISO 3166 | CN-NM |
Spletna stran | www Mongol version |
Notranja Mongolija (kitajsko: 内蒙古; pinjin: Nèi Měnggǔ, mongolskoᠥᠪᠥᠷ ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ, izgovorjava [ˈɵw̜ɵ̆r ˈmɔɴɢɞ̆ɮ]), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija,[4] je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske. Njena meja vključuje večino dolžine kitajske meje z državo Mongolijo. Notranja Mongolija predstavlja tudi majhen odsek kitajske meje z Rusijo (Zabajkalski kraj). Njeno glavno mesto je Hohot; druga večja mesta vključujejo Baotou, Čifeng, Tongliao in Ordos.
Avtonomna pokrajina je bila ustanovljena leta 1947 in je vključevala območja provinc nekdanje republike Kitajske Suijuan, Čahar, Rehe, Liaobei in Šing'an, skupaj s severnima deloma Gansu in Ningšja.
Po površini je tretja največja kitajska upravna enota, ki obsega približno 1.200.000 km² in 12 % celotne kitajske površine. Zaradi dolgega razpona od vzhoda do zahoda je Notranja Mongolija geografsko razdeljena na vzhodni in zahodni del. Vzhodni del je pogosto vključen v severovzhodno Kitajsko (Dongbei), z večjimi mesti, vključno s Tongliao, Čifeng, Hailar in Ulanhot. Zahodni del je vključen v severno Kitajsko, z večjimi mesti, vključno z Baotoujem in Hohotom. Po popisu leta 2010 je zabeležil 24.706.321 prebivalcev, kar je predstavljalo 1,84 % celotnega prebivalstva celinske Kitajske. Notranja Mongolija je 23. najbolj naseljena enota na ravni province.[5] Večina prebivalstva v regiji so Kitajci Han, s precejšnjo mongolsko manjšino blizu 5.000.000 (2019), ki je največja mongolska populacija na svetu (večja od tiste v državi Mongolija). Notranja Mongolija je ena gospodarsko bolj razvitih provinc na Kitajskem z letnim BDP na prebivalca v višini 14.343 USD (2022), kar je na 8. mestu v državi. Uradna jezika sta mandarinščina in mongolščina, od katerih je slednja napisana v tradicionalni mongolski pisavi, v nasprotju z mongolsko cirilico, ki se uporablja v državi Mongolija (prej pogosto opisana kot Zunanja Mongolija).