Notranja Mongolija

Notranja Mongolija
Avtonomna pokrajina
Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija
Name transkripcije
• Chinese	内蒙古自治区 (Nèi Měnggǔ Zìzhìqū)
• Mongolian	ᠥᠪᠥᠷ ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠥᠪᠡᠷᠲᠡᠭᠨ ᠵᠠᠰᠠᠬᠤ ([Öbür mongγol-un öbertegen jasaqu orun] Napaka: {{Transl}}: transliteration text not Latin script (pos $1) (pomoč))
• Abbreviation	NM / 蒙 (Měng)
v smeri urinega kazalca: Stepe v Hulun Buiru Pogorje Veliki Hingan Tempelj Dazhao v Hohotu Mavzolej Džingiskana
Lega na Kitajskem
Koordinati: 44°N 113°E / 44°N 113°E / 44; 113
Država	Kitajska
glavno mesto	Hohot
Oddelki  - Prefektura  - Okrožje  - Mesto-	12 prefektur 103 okrožja 1025 mest in sosesk
Upravljanje
• Vrsta	Avtonomna pokrajina
• Telo	Inner Mongolia Autonomous Regional People's Congress
Površina [1]
• Skupno	1.183.000 km2
Rang	3.
Najvišja (Main Peak, gorovje Helan)	3.556 m
Prebivalstvo  (2020)[2]
• Skupno	24.049.155
• Rang	25.
• Gostota	20 preb./km2
• Rang gostote	28.
Demografija
• Etnična sestava	Kitajci Han – 78,7 % Mongoli – 17,7 % Drugi – 3,6 %
• Jeziki in narečja	Mandarinščina (uradno),[3] mongolščina (uradno), oiratščina, burjatščina, dagurščina, evenki, džin kitajščina
Koda ISO 3166	CN-NM
Spletna stran	www.nmg.gov.cn (kitajsko) Mongol version

Notranja Mongolija (kitajsko: 内蒙古; pinjin: Nèi Měnggǔ, mongolskoᠥᠪᠥᠷ ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ, izgovorjava [ˈɵw̜ɵ̆r ˈmɔɴɢɞ̆ɮ]), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija,^[4] je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske. Njena meja vključuje večino dolžine kitajske meje z državo Mongolijo. Notranja Mongolija predstavlja tudi majhen odsek kitajske meje z Rusijo (Zabajkalski kraj). Njeno glavno mesto je Hohot; druga večja mesta vključujejo Baotou, Čifeng, Tongliao in Ordos.

Avtonomna pokrajina je bila ustanovljena leta 1947 in je vključevala območja provinc nekdanje republike Kitajske Suijuan, Čahar, Rehe, Liaobei in Šing'an, skupaj s severnima deloma Gansu in Ningšja.

Po površini je tretja največja kitajska upravna enota, ki obsega približno 1.200.000 km² in 12 % celotne kitajske površine. Zaradi dolgega razpona od vzhoda do zahoda je Notranja Mongolija geografsko razdeljena na vzhodni in zahodni del. Vzhodni del je pogosto vključen v severovzhodno Kitajsko (Dongbei), z večjimi mesti, vključno s Tongliao, Čifeng, Hailar in Ulanhot. Zahodni del je vključen v severno Kitajsko, z večjimi mesti, vključno z Baotoujem in Hohotom. Po popisu leta 2010 je zabeležil 24.706.321 prebivalcev, kar je predstavljalo 1,84 % celotnega prebivalstva celinske Kitajske. Notranja Mongolija je 23. najbolj naseljena enota na ravni province.^[5] Večina prebivalstva v regiji so Kitajci Han, s precejšnjo mongolsko manjšino blizu 5.000.000 (2019), ki je največja mongolska populacija na svetu (večja od tiste v državi Mongolija). Notranja Mongolija je ena gospodarsko bolj razvitih provinc na Kitajskem z letnim BDP na prebivalca v višini 14.343 USD (2022), kar je na 8. mestu v državi. Uradna jezika sta mandarinščina in mongolščina, od katerih je slednja napisana v tradicionalni mongolski pisavi, v nasprotju z mongolsko cirilico, ki se uporablja v državi Mongolija (prej pogosto opisana kot Zunanja Mongolija).

1. ↑ »Doing Business in China – Survey«. Ministry Of Commerce – People's Republic Of China. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2013. Pridobljeno 5. avgusta 2013.
2. ↑ »Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)«. National Bureau of Statistics of China. 11. maj 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
3. ↑ »China«. Ethnologue.
4. ↑ ”Өвөр Монгол • 70 жил” хамтарсан сурвалжилга-7 [Inner Mongolia • 70 Years Collaboration – 7] (v mongolščina). 6. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2017. Pridobljeno 16. oktobra 2017.
5. ↑ »Tabulation on the 2010 Population Census of the People's Republic of China«. stats.gov.cn. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2013. Pridobljeno 7. maja 2013.