![]() zemljevid otočja | |
Geografija | |
---|---|
Lega | med Morjem Laptevov in Vzhodnosibirskim morjem |
Koordinati | 75°16′N 145°15′E / 75.267°N 145.250°E |
Površina | 38.400 km2 |
Najvišja nadm. višina | 426 m |
Uprava | |
Federalni subjekt | Jakutija |
Demografija | |
Prebivalstvo | 2 na Kotelnem (2017) |
Novosibirski otoki (rusko Новосибирские oстрова, latinizirano: Novosibirskije ostrova) so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.[1] S skupno več kot 38.000 km² površine je drugo največje rusko otočje. Sestavljata ga dve večji otoški skupini, Ljahovski otoki na severu in Anžujevi otoki na jugu, ter manjši De Longovi otoki, ki se razprostirajo od Anžujevih otokov proti severovzhodu. Največji otok je Kotelni na severu Anžujevih otokov.[2]
Celotno otočje je nizko, nadmorska višina nikjer ne doseže 500 m, geološka zgradba pa je kompleksna. Leži znotraj Arktičnega kroga okoli 75° severne zemljepisne širine, zato je podnebje mrzlo, s povprečnimi letnimi temperaturami okrog −15 °C in polarno nočjo od začetka novembra do polovice februarja. Pogosti so gosti oblaki in snežni viharji, padavin pa je razmeroma malo. Vse kopno prekriva 400–600 m debel permafrost, na nekaterih mestih pa je do pol metra globoka plast prsti, kjer uspeva skromno tundrsko rastje. De Longovi otoki so ledena puščava.[2] Erozija kopno intenzivno krči.[3]