Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.

Responsive image


Oksid

Bakrov(II) oxid
Svinčev/II,III) oksid (minij)
Silicijev(IV) oskid (kamena strela)
Aluminijev(III) oksid (korund in safir)
Dušikovi oksidi so strupen rjav plin
Zarjavel vijak
Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.

Oksid (iz grškega ὀξύς [oxýs], ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi. Večina oksidov je nastala z oksidacijo oziroma gorenjem.[1]

Oksidi se po drugem udeležencu v spojini delijo na

  • nekovinske okside, ki so lahko hlapne spojine in v reakcijah z vodo tvorijo kisline, in
  • kovinske okside, ki so ionske ali kovalentne spojine in v reakcijah z vodo tvorijo hidrokside.

Oksidi se po stehiometrični sestavi oziroma številu kisikovih atomov v molekuli delijo na monokside, diokside, triokside, tetraokside, pentokside, itd. Primeri: ogljikov monoksid (CO), ogljikov dioksid (CO2), žveplov trioksid (SO3) in fosforjev pentoksid (P2O5).

Iz oksidov je sestavljena večina Zemljine skorje, v kateri prevladujejo silicijevi in aluminijevi oksidi in duge njune soli ter njihove kombinacije in kombinacije z vodo.

Organski oksid je na primer etilen oksid (1,2-epoksietan, C2O), ki je pomembna surovina za organske sinteze.[1]

  1. 1,0 1,1 Brockhaus ABC Chemie, VEB F. A. Brockhaus Verlag Leipzig 1965, S. 1004.

Previous Page Next Page






Oksied AF أكسيد Arabic Óxidu AST Oksidlər AZ اوکسید AZB Оксидтар BA Аксіды BE Аксыд BE-X-OLD Оксид Bulgarian অক্সাইড Bengali/Bangla

Responsive image

Responsive image