![]() Nemci stojijo na vrhu zidu pred Brandenburškimi vrati v dneh, preden je bil zid porušen | |
Datum | 9. november 1989 |
---|---|
Čas | 18:53 - 19:01 |
Kraj | Vzhodni Berlin, Vzhodna Nemčija, Zahodni Berlin, Zahodna Nemčija |
Vzrok | Revolucije leta 1989 |
Padec berlinskega zidu se je zgodil 9. novembra 1989 zvečer, ko so prebivalci Vzhodnega Berlina, ki so jih zahodnonemški mediji opozorili na odločitev vzhodnonemških oblasti, da za prehod v Zahodno Nemčijo (ZRN) ne bodo več zahtevali predhodnega dovoljenja, nenasilno izsilili odpiranje mejnih prehodov, vzpostavljenih med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Tisto noč se je začelo prvo fizično uničevanje zidu. Prebivalci Vzhodnega Berlina so začeli hoditi v Zahodni Berlin, dostop do katerega jim je bil prepovedan in onemogočen skoraj trideset let, od izgradnje zidu 13. avgusta 1961. Tako so se prebivalci prvič po skoraj tridesetih letih srečali s svojimi sorodniki v zahodnem delu Berlina, po padcu zidu pa je bil organiziran koncert violončelista Mstislava Rostropoviča, ki je bil izveden pred ruševinami podrtega zidu.[1][2]
Padec berlinskega zidu je bil posledica demonstracij proti komunističnemu režimu in ponovnega množičnega izseljevanja, ki je prizadela NDR v prejšnjih mesecih. Padec berlinskega zidu je pomenil tudi padec komunistične diktature in konec hladne vojne med vzhodnim in zahodnim blokom.[3][4]
Padec berlinskega zidu je bil simboličen in pomemben korak obdobju novejše nemške zgodovine, ki se ga najpogosteje imenuje die Wende ("prelomnica") ali die friedliche revolucion (mirna revolucija), ki ga je omogočila nova politika Sovjetske zveze proti državam vzhoda, ki jih je leta 1985 ustanovil Mihail Gorbačov in ki so privedle do ponovne združitve Nemčij 3. oktobra 1990.[5][6]