Paedocypris progenetica

Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. Prosimo, pomagajte ga izboljšati tako, da dodate ustrezne notranje povezave ali pa izboljšajte njegovo postavitev. (mesec ni naveden) Za dodatne informacije kliknite povezavo [razširi] na desni strani. Razlog za vključitev tega označevalca v tem članku ni podan. Razlog lahko vnesete z uporabo parametra |razlog=, npr: {{Wikificiraj|razlog=Vaš razlog}} Prosimo, nadomestite HTML z wikioznačevalnim jezikom kjer je to ustrezno. Dodajte wikipovezave. Kjer je to primerno ustvarite povezave na druge članke s pomočjo "[[" in "]]" na obeh straneh ustreznih besed (za več informacij glej WP:POVEZAVA) in preverite, da vaše povezave kažejo, kakor ste pričakovali. Prosimo, da ne povezujete izrazov, ki so večini bralcev poznani, npr. vsakdanjih poklicev, dobro znanih geografskih pojmov in vsakodnevnih predmetov. Oblikujte uvod. Ustvarite ali izboljšajte uvodni razdelek. Uredite naslove poglavij, kot je opisano v Slogovnem priročniku za postavitev strani. Dodajte infopolje, če je to za članek ustrezno. Popravite vse mrtve povezave / uredite navajanje virov in sklicev na koncu besedila; kjer je ustrezno, uporabite predloge za navajanje. Odstranite ta označevalec.

Paedocypris progenetica, najmanjša riba na svetu, je predstavnik družine krapov. Riba ima vidno telo in glavo, ki je nezaščitena z okostjem.

V raziskavah, objavljenih v reviji Proceedings B, reviji britanskega kraljevega združenja, so znanstveniki našli najmanjše znane ribe v šotnih barjih na Sumatri, otoku v Indoneziji.

Posamezniki iz rodu Paedocypris lahko zrastejo do najvač 7,9 mm. Paedocypris se prehranjuje s planktonom v bazenih izredno kisle vode v tropskih gozdnih močvirjih.

Vodilni raziskovalec Maurice Kottelat z univerze v Singapurju pravi, da ima vrsta "zelo rudimentarno lobanjo", zaradi katere so možgani izpostavljeni. Skupina je našla tudi sorodno vrsto Paedocypris, P. micromegethes, v Sarawaku v malezijskem Borneu.

Kottelat opozarja, da so te drobne ribe v nevarnosti izumrtja zaradi hitrega uničenja indonezijskih barjev šote zaradi nasadov olj. Po besedah ​​dr. Susan Page z univerze v Leicesteru bi bilo mogoče s sedanjo stopnjo gorenja šotišča na Borneu, Sumatri in Papui Novi Gvineji uničiti pred letom 2040, ki v ozračje sprostijo ogromno ogljika.