Plazilci

Plazilci Fosilni razpon: pensilvanij–recentno, 312–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
v smeri urinega kazalca od leve strani zgoraj: kajman očalar (Caiman crocodilus), orjaška črepaha (Chelonia mydas), tuatara (Sphenodon punctatus) in vzhodna diamantna klopotača (Crotalus adamanteus).
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
(nerangirano):	Amniota (amnioti)
Razred:	Reptilia Laurenti, 1768
Vključene skupine
Crocodilia (krokodili) Sphenodontia (prakuščarji) Squamata (luskarji) Testudines (želve) Za izumrle redove, glej besedilo
Kladistično vključeni ampak tradicionalno izključeni taksoni
Aves (ptiči) Mammalia (sesalci)

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci. Latinsko ime »reptilia« pomeni plaziti se. Ime skupini ustreza, saj večina plazilcev svoje telo vleče po podlagi, čeprav imajo nekatere vrste tudi razvite noge. Plazilci so hladnokrvni in vse življenje dihajo s pljuči in nimajo preobrazbe, kakršno imajo dvoživke. Njihova telesna temperatura se prilagaja okolju in je včasih le neznatno višja od tiste v okolju. Po obliki so si zelo različni, telo imajo lahko okroglo ali ploščato, drugi pa iztegnjeno in črvasto z nogami ali pa brez njih. Vrat je kratek in negibljiv, ali pa je dolg in upogljiv.^[1]

So prva od življenja v vodi neodvisna skupina vretenčarjev. Pred izsušitvijo jih varuje luskasta koža, zarodkov razvoj pa poteka v celoti na kopnem.

Izlegajo amniotska jajca - to so jajca z apnenčasto ali pergamentasto lupino, ki preprečuje izhlapevanje tekočine iz jajca. Večina plazilcev jajca odlaga (oviparija), za mnoge pa je značilna živorodnost (viviparija) ali pa samice skotijo žive mladiče, ki pa se malo pred tem izležejo v notranjosti samice iz jajc (ovoviviparija).^[2]

Danes so plazilci razširjeni na vseh celinah razen Antarktike in so razporejeni v štirih redovih:

• Crocodilia (krokodili, gaviali, kajmani in aligatorji): 23 vrst
• Sphenodontia (tuatara iz Nove Zelandije): 2 vrsti
• Squamata (luskarji - kuščarji, kače in kolutniki): približno 7.900 vrst
• Testudines (želve): približno 300 vrst

Biološka disciplina, ki proučuje plazilce (in dvoživke) se imenuje herpetologija.

1. ↑ Theo Jahn (1982). Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih. Ljubljana: Cankarjeva založba. (COBISS)
2. ↑ Narcis Mršić (1997). Plazilci (Reptilia) Slovenije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. str. 92–93. COBISS 65274624. ISBN 961-234-029-3.