Odkritje | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Odkritelj | Clyde William Tombaugh | ||||||||
Datum odkritja | 18. februarja 1930 | ||||||||
Oznake | |||||||||
Oznaka MPC | 134340 Pluto | ||||||||
Pridevniki | plutonski | ||||||||
Značilnosti tira | |||||||||
Epoha: J2000 | |||||||||
Odsončje |
| ||||||||
Prisončje |
| ||||||||
| |||||||||
Obseg tira | 36,530 Tm 244,186 a.e. | ||||||||
Izsrednost | 0244671664 (J2000) 0.248 807 66 (srednja) | ||||||||
| |||||||||
90.613,3055 d (248,09 l) | |||||||||
366,73 dni | |||||||||
Povp. tirna hitrost | 4,7 km/s | ||||||||
Maks. tirna hitrost | 6,112 km/s | ||||||||
Min. tirna hitrost | 3,676 km/s | ||||||||
1485 º | |||||||||
Naklon tira |
| ||||||||
11028683° | |||||||||
11376349° | |||||||||
Znani Sateliti | 5 | ||||||||
Fizikalne značilnosti | |||||||||
Srednji polmer |
| ||||||||
| |||||||||
Prostornina |
| ||||||||
Masa | |||||||||
Srednja gostota | 1,87 g/cm3[2] | ||||||||
1,212 km/s | |||||||||
Siderska vrtilna doba |
| ||||||||
Hitrost vrtenja na ekvatorju | 47,18 km/h | ||||||||
119591°±0014° (na tirnico) | |||||||||
Rektascenzija severnega pola | 132,993° | ||||||||
Deklinacija severnega pola | −6.163° | ||||||||
Albedo | 0,49 do 0,66 (geometrijski, variira do 35%) | ||||||||
| |||||||||
13,65 do 16,3 (srednja 15,1) | |||||||||
−0,7 | |||||||||
0,065″ do 0,115″ | |||||||||
Atmosfera | |||||||||
Površinski tlak | 0,30 paskalov (poletni maksimum) do 1,0 Pa[3] | ||||||||
Sestava | dušik, metan, ogljikov monoksid |
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: [4] in [5]) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo. Kljub temu je razmeroma majhen, s približno tretjino prostornine Zemljine Lune in šestino njene mase.
Od odkritja do leta 2006 je Pluton veljal za najbolj zunanji, deveti in zadnji planet od Sonca. Na srečanju Mednarodne astronomske zveze (IAU) v Pragi avgusta 2006 pa so sodelujoči sprejeli sklep, po katerem Pluton skupaj z nekaterimi podobnimi nebesnimi telesi sodi v ločeno družino.[6]
O Plutonovem statusu planeta so razpravljali dalj časa, zlasti so se zagovorniki statusa planeta znašli v zadregi, ko so astronomi odkrili vesoljsko telo Erido. To telo je namreč večje od Plutona, kar pomeni, da bi morali status planeta dodeliti še več nedavno odkritim nebesnim telesom. Zaradi Plutonove majhnosti in tirnice z veliko izsrednostjo (nekaj časa tudi znotraj Neptunove), je bilo ves čas vprašljivo, ali naj ga dejansko označimo kot planet.
Pluton je 18. februarja 1930 odkril ameriški astronom Clyde William Tombaugh na Lowllovem obsevatoriju v Flagstaffu, Arizona. Znak zanj je kombinacija dveh prvih črk imena »P-L«, kar sta tudi začetnici Percivala Lowella (v Unicode: ♇). Poimenovali so ga po rimskem bogu Plutonu.
We had an uncertainty that ranged over maybe 70 kilometers, we've collapsed that to plus and minus two, and it's centered around 1186
It could tell from the passage of sunlight and radiowaves through the Plutonian "air" that the pressure was only about 10 microbars at the surface