Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla. To mesto imenujemo požiralnik, ponikev ali pa jamski ponor, če voda na tem mestu izginja v podzemno jamo.
Ponikalnico (podzemno reko) bi lahko definirali tudi kot reko, ki teče v celoti ali delno pod zemeljskim površjem – je torej tista reka, katere struge ne predstavlja površina Zemlje (med ponikalnice ne štejemo rek, ki izhajajo iz kanjonov).[1]
Ponikalnice lahko povsem naravno tečejo tudi skozi jamske sisteme. Na področju kraškega sveta ponikalnice poniknejo skozi udornice (globel domnevno nastala s podorom stropa nad kraško votlino)[2] in nadaljujejo pot pod zemljo. V jamah živijo posamezne vrste rib (Amblyopsidae) in drugih jamskih organizmov, ki so prilagojeni na življenje v podzemnih rekah in jezerih.[3]
Ponikalnica se lahko ustvari tudi na takšen način, da se reko zajezi ali se preusmeri v podzemne vodotoke.[4] Obraten je proces, ko ponikalnico ponovno preusmerimo na površino; to je vidna oblika prenove reke. Takšen uspešno izdelan je rečni sistem Cheonggye[5] v središču Seula.[6][7]
Primeri ponikalnic se pojavljajo tudi v mitologiji in literaturi.