Portugalski imperij

Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.

Ozemeljska posestva imperija so v času največjega obsega zavzemala poleg kraljevine Portugalske še prekomorske posesti na mnogih otokih in obalnih področjih po skoraj vsem svetu, Brazilijo in področje današnjih Angole, Mozambika in Gvineje Bissau. V primerjavi z drugimi imperiji je bil Portugalski sorazmerno skromen po površini, ker raziskovalcem ni bilo do prodiranja v notranjost osvojenih ozemelj, zanimala jih le le ustanovitev solidnih obalnih baz. Je pa najdlje trajajoči kolonialni imperij, saj je trajal od leta 1415 (zasedba Ceute) do leta 1999 (odstop Macaua): Ceuta je bila prva kolonija, ki so jo sploh kdaj ustvarili Evropejci, Macau pa zadnja na svetu, ki se je odcepila od matične države.

Portugalski zgodovinarji delijo dobo imperija na dva dela. Prvi obravnava zgodovino do leta 1580, ko je nasledstvena kriza dovolila špansko agresijo in nato Ibersko unijo, to je politično združitev s Španijo. Po ukinitvi Iberske unije leta 1640 je Portugalski imperij začel propadati. V drugem delu njegove zgodovine se ne vrstijo več nagla zaporedna osvajanja, temveč le obrambne vojne za ohranitev doseženih položajev, vse do postopnega zatona imperija. Po skoraj šestih stoletjih obstoja je imperij moral braniti svojo hegemonijo tudi z vojsko, vendar pri tem ni bil posebno uspešen, saj se je portugalska kolonialna vojna (1961 – 1974) zaključila ne le z osamosvojitvijo glavnih kolonij, temveč celo z globokim političnim preobratom v sami Portugalski. Danes so bivša portugalska ozemlja razdeljena med kar 53 držav.

Zgodovinsko je bila Portugalska prva dobesedno kolonialna država ^[1], to je prva, ki osvojenh ozemelj ni smatrala za golo teritorialno širitev, temveč izključno za vir ekonomskega dohodka. ^[2]

1. ↑ Če ne upoštevamo Beneške republike, ki je že leta 1082 začela uvajati ekonomski pomen osvajanja.
2. ↑ Scammel, G.V.: Genesi dell'Euroimperialismo, Genova 2000, ISBN 88-7545-871-5