Program Voyager

Voyager

znak programa
Država	Združene države Amerike
Organizacija	Laboratorij za reaktivni pogon
Namen	raziskovanje Osončja in medzvezdnega prostora
Status	aktiven
Zgodovina programa
Strošek	895 milijonov USD[1]
Prvi polet	20. avgust 1977
Zadnji polet	5. september 1977
Uspehi	2
Neuspehi	0
Izstrelišče(a)	Cape Canaveral
Podatki o vozilu
Vozilo(a) brez posadke	Voyager 1, Voyager 2
Izstrelitveno(a) vozilo(a)	Titan IIIE

Program Voyager (angleško Voyager program, dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977. Glavni cilj robotske odprave je bil izkoristiti ugoden položaj Jupitra in Saturna za mimolet in zbiranje podatkov o dotlej slabo poznanih planetih. Voyager 2 so kasneje usmerili še proti Uranu in Neptunu, medtem ko je Voyager 1 zapustil ravnino ekliptike. Merilni instrumenti na sondah so razkrili nova dejstva o preučevanih planetih in njihovih naravnih satelitih. Sondi sta denimo poslali prve barvne fotografije površja Jupitra in Saturna, s katerimi so astronomi kartirali zapletene vzorce oblakov in nevihtnih sistemov plinastih velikanov, odkrili Jupitrove obroče in zaznali vulkansko aktivnost na Jupitrovi luni Jo, prvi podatek o vulkanski aktivnosti na drugem nebesnem telesu. Kartirali sta tudi zapleteno zgradbo Saturnovih obročev. Voyager 2 je odkril še močno magnetno polje okrog Urana in 10 novih naravnih satelitov, ob mimoletu Neptuna pa znova obroče, šest novih naravnih satelitov in magnetno polje, ki tvori obsežne, kompleksne avrore v njegovi atmosferi.^[2][3]

Sondi sta zdaj najbolj oddaljena predmeta človeške izdelave in 48 let po izstrelitvi še vedno delujeta ter pošiljata podatke. Sta tudi prva predmeta človeške izdelave, ki sta zapustila heliosfero, območje vesolja z neposrednim vplivom Sonca, in vstopila v medzvezdni prostor – najprej leta 2012 hitrejši Voyager 1 in nato leta 2018 še Voyager 2.^[4] Konec oktobra 2022 je Voyager 1 potoval s hitrostjo 17 km/s relatvno na Sonce in se nahajal približno 23,5 milijona kilometrov (157 AU) od Sonca, Voyager 2 pa s hitrostjo 15,4 km/s približno 19,6 milijonov kilometrov (131 AU) od Sonca.^[5] Če opredelimo Osončje kot območje Vesolja, kjer nebesna telesa krožijo okrog Sonca, sta obe sondi še globoko znotraj tega območja. Zapustili ga bosta šele ob prečkanju Oortovega oblaka čez 14.000 do 28.000 let.^[6]

1. ↑ »Voyager – Fact Sheet«. Laboratorij za reaktivni pogon. Pridobljeno 26. avgusta 2022.
2. ↑ »Voyager«. Britannica Online. Pridobljeno 25. avgusta 2022.
3. ↑ Croswell, Ken (21. april 2021). »Voyager still breaking barriers decades after launch«. Proceedings of the National Academy of Sciences. 118 (17): e2106371118. doi:10.1073/pnas.2106371118.
4. ↑ Witze, Alexandra (10. december 2018). »Voyager 2 enters interstellar space after 41 years«. Nature. doi:10.1038/d41586-018-07727-w.
5. ↑ »Voyager - Mission Status«. Laboratorij za reaktivni pogon. Pridobljeno 25. avgusta 2022.
6. ↑ »Solar System Exploration«. JPL-NASA. Pridobljeno 19. februarja 2021.