Prometej

Prometej Grški zapis Προμηθεύς
Titanski bog premišljevanja in zvitih nasvetov, kulturni junak in prevarant v grški mitologiji
Dirck van Baburen, Prometeja je vklenil Vulkan Rijksmuseum, Amsterdam
Osebne informacije
Starši	Japet in Klimena
Sorodniki	Atlant, Epimetej, Menetij, Anhial

Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat. Bil je stvaritelj človeškega rodu, človeka je ustvaril iz gline, dušo mu je vdahnila Atena. A ti ljudje niso častili bogov. Za kazen jim je Zevs odvzel svetlobo in toploto. Zato je z Olimpa ukradel ogenj in ga v votlem trsu prinesel ljudem. To je Zevsa zelo ujezilo, zato je nad ljudi poslal tegobe in nadloge, ki jih večno preganjajo. Prometeja je za kazen priklenil na skalo v Kavkazu, in nadenj poslal orla, ki mu je vsak dan kljuval jetra, ki so mu čez noč spet zrasla.^[1]

Prometeja je več stoletij kasneje osvobodil Heraklej, ki je splezal na goro, ubil orla in razbil okove, s katerimi je bil Prometej priklenjen na skalo. Prometej je moral v znak podrejenosti Zevsu večno nositi prstan s kamnom iz kavkaške skale.

Izvor oz. razlaga imena: προμήϑεια (prometheia) = previdnost, opreznost, preudarnost, skrb.

Poleg ognja je Prometej ljudem prinesel še abecedo, številke, umetnost in še mnogo drugih stvari, ki so bile do takrat le v lasti bogov z Olimpa. Naučil jih je tudi oblikovati opeko, obdelovati les, graditi ladje, vozove in sedla, nabirati zdravilna zelišča in mnogo drugih koristnih stvari. O tem je pisal Heziod. Zaradi plemenite nesebičnosti in neustrašnosti pri kljubovanju božji nadoblasti, je postal literarni lik, poln simbolike.

Dokazi o kultu samega Prometeja niso razširjeni. Bil je žarišče verske dejavnosti predvsem v Atenah.

V zahodni klasični tradiciji je Prometej postal osebnost, ki je predstavljala človekovo prizadevanje (zlasti iskanje znanstvenih spoznanj) in tveganje preseganja ali nenamernih posledic. Zlasti so ga v romantični dobi poosebljali osamljeni genij, katerega prizadevanja za izboljšanje človeškega obstoja bi lahko privedla tudi do tragedije: Mary Shelley je na primer dala Moderni Prometej kot podnaslov svojemu romanu Frankenstein (1818).

1. ↑ Krishna, Gopi; James Hillman (commentary) (1970). Kundalini – the evolutionary energy in man. London: Stuart & Watkins. str. 77. SBN 7224 0115 9. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016.