Ptolemajci | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ||||||||||||||
Država | Stari Egipt, Makedonsko kraljestvo, Mavretanija | |||||||||||||
Ustanovljeno | 305 pr. n. št. | |||||||||||||
Ustanovitelj | Ptolemaj I. Soter | |||||||||||||
Trenutni vodja | izumrla | |||||||||||||
Zadnji vladar | Ptolemaj XV. (Egipt), Kleopatra VIII. (Cirenajka, Libija) | |||||||||||||
Nazivi | faraon, kralj Makedonije, kralj Mavretanije | |||||||||||||
Posestva | Egipt, Cirenajka, Ciper, Kanaan |
Ptolemajska rodbina (starogrško starogrško Πτολεμαῖοι, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško starogrško Λαγίδαι, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina,[1][2][3][4][5] ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta. Njihova vladavina je trajala 275 let od leta 305 do rimske okupacije Egipta leta 30 pr. n. št.
Ptolemaj I. je bil eden od sedmih telesnih stražarjev, general in odposlanec Aleksandra Velikega. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je bil imenovan za satrapa Egipta. Leta 305 pr. n. št. se je razglasil za kralja Egipta in bil kasneje znan kot Ptolemaj I. Soter - Odrešenik. Egipčani so Ptolemajce hitro sprejeli za naslednike faraonov neodvisnega Egipta.
Vsi moški vladarji rodbine so se imenovali Ptolemaj. Vse vladarice, med njimi so bile nekatere sestre svojih mož, so se običajno imenovale Kleopatra, Arsinoja ali Berenika. Najslavnejša in zadnja je bila Kleopatra VII., znana po svoji vlogi v političnih borbah med Julijem Cezarjem in Pompejem in kasneje med Avgustom in Markom Antonijem. Njen domnevni samomor je pomenil konec ptolemajske vladavine v Egiptu.