Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev. Relativna šibkost teh ravnin je posledica razporeditve atomov in ionov v kristalu, zaradi katere nastanejo gladke ponavljajoče se ravnine, vidne s prostim očesom in z mikroskopom.[1]
Minerali imajo lahko zelo popolno (sljude), popolno (kalcit), jasno (glinenci) in nepopolno ali slabo (žveplo) razkolnost ali pa so brez razkolnosti (kremen). Minerali lahko imajo razkolnost po eni ploskvi (sljude) ali več ploskvah (kalcit). Koti med razkolnimi ploskvami so za mineral značilni.[2]