Ribnik

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: jezik - dobesedno prevajanje. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Ribnik (pogovorno tudi bajer) je kotanja s stoječo vodo. Lahko je naravnega ali umetnega izvora in je običajno manjša od jezera ter večja od mlake. Nekateri ribniki v vrtovih ali parkih so ribniki ki, so načrtno zasnovani kot element krajinske arhitekture za estetski okras pokrajine, medtem ko so običajni namenjeni komercialni vzreji rib. Solarna jezera so namenjana shranjevanju toplotne energije. Splošno sprejeta razmejitev med jezerom in ribnikom ne obstaja, zato je poimenovanje »ribnik« pogosto stvar tradicije namesto objektivnih kriterijev.

Stoječa vodna telesa, kot so luže, mlake, ribniki in jezera, se obravnavajo ločeno od vodotokov, kot so studenci, potoki in reke. Razlikujejo se po hitrosti pretoka vode. Medtem ko tok v potoku lahko opazimo, voda v ribniku ustvarja gibanje na podlagi razlik v temperaturi vode in vetrovnih razmer.

Ribniki so pomemben del kulturne krajine, saj nudijo življenjski prostor mnogim organizmom - poleg ribam še vodnim rastlinam, nevretenčarjem ipd., hkrati pa predstavljajo tudi stabilno zalogo vode. Nekateri mlini uporabljajo kinetično energijo tekoče vode v ribniku za proizvodnjo električne energije.