Rjava lipovka

Rjava lipovka
Odrasla rjava lipovka
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Arthropoda (členonožci)
Razred:	Insecta (žuželke)
Red:	Hemiptera (polkrilci)
Podred:	Heteroptera (stenice)
Infrared:	Pentatomomorpha (sorodstvo ščitastih stenic)
Družina:	Lygaeidae (gozdni tekači)
Poddružina:	Oxycareninae
Rod:	Oxycarenus
Vrsta:	O. lavaterae
Dvočlensko ime
Oxycarenus lavaterae Fabricius, 1787

Rjava lipovka (znanstveno ime Oxycarenus lavaterae) je majhna stenica iz številčne družine gozdnih tekačev (Lygaeidae), v dolžino meri 4–6 mm. Ima ozko oprsje, ki se koničasto zaključi v glavo in na sprednjem paru kril značilen vzorec, ki se preliva iz črne v rdečo barvo. Trikotni ščitek (skutelum) je črn. Ličinke zadnjih stadijev imajo živordeč zadek, večji kot odrasle živali. Podobno kot preostali predstavniki družine je rastlinojeda, prehranjuje se z rastlinskim sokom slezenovk in lipovk, ki ga sesa v krošnjah na mladih poganjkih.

Živi v velikih kolonijah premera do enega metra, kar jim daje varnost pred plenilci. Ko kolonija dovolj zraste, se od nje odcepi manjši del in živali ustvarijo novo kolonijo na drugem mestu. Na zunaj so kolonije v krošnjah razmeroma neopazne tudi ob velikem številu osebkov. Že na videz se ločijo kolonije, ki jih v glavnem sestavljajo ličinke, od tistih z odraslimi živalmi. Rdeči zadki ličink dajejo njihovim kolonijam rdečo barvo, kolonije odraslih živali pa zaradi konic kril od daleč izgledajo kot skupine srebrnih pik.

Najbolj znana pa je rjava lipovka po ogromnih gručah, v katere se združujejo osebki med prezimovanjem na deblih lipovcev. Po tej lastnosti je dobila tudi slovensko ime. Združevanje v gruče jim omogoča ohranjanje telesne toplote, zaradi česar se zmanjša smrtnost pozimi zaradi mraza, ki je sicer najbolj omejujoč dejavnik za populacije stenic v naravi. V južnejših predelih Evrope se izmenjajo tri do štiri generacije letno, življenjski krog zaključijo v 30-40 dneh.