Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.
Revolucija leta 1905 je bila val množičnih političnih in socialnih nemirov, delavskih stavk, kmečkih vstaj in vojaških uporov, ki so se po "krvavi nedelji" razširili po vsem ruskem imperiju. Mnogi med njimi so bili naperjeni proti vladi. Stavkajoči so od vlade med drugim zahtevali osebne svoboščine in sklic narodne skupščine na nivoju države. Neodzivnost oblasti je nemire stopnjevala do splošne stavke, ki je carja prisilila, da je izdal Oktobrski manifest, v katerem je dal nekatere obljube. Obljube so zadovoljile tisti del stavkajočih, ki je zahteval le politične in demokratične spremembe, t. j. liberalce, medtem ko je delavsko revolucijo, ki so jo vodili socialisti, ruska vojska krvavo zadušila.