Samarkand Samarqand / Самарқанд / سمرقند | ||
---|---|---|
V smeri urinega kazalca od zgoraj: Trg Registan, nekropola Šah-i-Zinda, mošeja Bibi-Hanym, pogled v notranjost Šah-i-Zinda, medresa Šer-Dor v Registanu, Timurjev Mavzolej Gur-e-Amir | ||
| ||
Koordinati: 39°39′15″N 66°57′35″E / 39.65417°N 66.95972°E | ||
Naselje | 8. st. pr. n. št. | |
Površina | ||
• Mesto | 120 km2 | |
Nadm. višina | 705 m | |
Prebivalstvo (1. januar 2019)[1] | ||
• Mesto | 513.572 | |
• Gostota | 4.300 preb./km2 | |
• Metropolitansko obm. | 950.000 | |
Uradni jeziki | uzbeščina, ruščina, perzijščina | |
Unescova svetovna dediščina | ||
Uradno ime | Samarqand – Crossroads of Cultures Samarkand – stičišče kultur | |
Varovalni pas | 1,369 ha | |
Kriterij |
| |
Referenca | 603 | |
Vpis | 2001 (25. zasedanje) | |
Samarkand (uzbeško in tadžiško Самарқанд, perzijsko سمرقند) iz časa Sogdije: Kamnita trdnjava ali Kamnito mesto) je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana. Je tudi drugo največje mesto v državi. Je glavno mesto istoimenske regije v jugozahodnem delu Uzbekistana in ima z okolico približno 700.000 prebivalcev ter svojo univerzo.
Mesto leži v dolini reke Zerafshan in zato razpolaga z bogatimi naravnimi viri predvsem vodo ter ima tudi ključno lokacijo na trgovskih poteh v Srednji Aziji. Reka Zerafshan je zelo vodnata, saj jo napaja sneg iz gora na jugu in vzhodu, izliva pa se v Amu Darjo. Vladarji v Samarkandu so zgradili zapleteno omrežje namakalnih kanalov in tako zagotovili vir za razvoj kmetijstva.