Siderski dan

Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde. Na Zemlji je pravi zvezdni dan določen kot časovni interval med dvema zaporednima prehodoma pomladišča preko poldnevnika, ki pripada kraju opazovanja. V astronomiji je zanimivo trajanje vrtenja Zemlje glede na oddaljene zvezde, ni pa toliko zanimivo trajanje vrtenja okoli vrtilne osi glede na Sonce. Srednji siderski dan traja 23 h 56 m 4,099 s. To je 86.164,099 s ali 23,9345 h. V tem času se Zemlja zavrti za 360° v odnosu do oddaljenih zvezd. Sončev dan je za okoli 4 minute daljši, ker se mora Zemlja zavrteti še za približno 0,9856° (360/365,25), da pride Sonce v kulminacijo.
Zaradi nutacije in precesije se pomladišče premakne za okoli 0,014° ali 50" na leto (polni krog naredi v 25.800 letih). Kot posledica je srednji zvezdni dan, ki odgovarja dvema zaporednima kulminacijama pomladišča, za 0,008 s krajši kot siderski dan.
Ločimo dve obliki siderskega dneva:

• pravi siderski dan
• srednji siderski dan

Pravi siderski dan je določen kot čas med dvema zaporednima kulminacijama pomladišča. Srednji siderski dan pa se določi kot povprečje pravih siderskih dnevov, ki se med seboj zaradi spreminjanja položaja pomladišča razlikujejo.
Siderski dan je razdeljen na 24 siderskih ur, vsaka siderska ura pa ima 60 siderskih minut, ki imajo po 60 siderskih sekund.