Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II.. V njem so objavili, da morajo vsi njihovi podložniki slediti verskemu nauku rimskega in aleksandrijskega škofa. Z ediktom je trinitarijanska oziroma nicejska veroizpoved postala de facto uradna vera Rimskega cesarstva. Z odlokom so bili ustvarjeni pogoji, da se konča več deset let trajajoči spor zaradi arijanstva, kateremu so bili naklonjeni dotedanji rimski cesarji.
Naslednje leto je bil v Konstantinoplu Prvi carigrajski koncil, na katerem so dopolnili nicejsko veroizpoved, ki je znana kot nicejsko-carigrajska veroizpoved. Koncil je prepovedal samovoljno spreminjanje veroizpovedne molitve.[1]
Teodozij je v naslednjih letih izdal še vrsto ediktov, s katerimi je ukazal sežiganje arijanskih in drugih heretičnih knjig, izgon arijancev in zaplembo njihove imovine.
IMPPP. GR(ATI)IANUS, VAL(ENTINI)ANUS ET THE(O)D(OSIUS) AAA. EDICTUM AD POPULUM VRB(IS) CONSTANTINOP(OLITANAE). | EDIKT CESARJA GRACIJANA, VALENTINIJANA IN TEODOZIJA AVGUSTA PREBIVALCEM MESTA KONSTANTINOPLA. |
CUNCTOS populos, quos clementiae nostrae regit temperamentum, | Vsi narodi, ki jih blago in preudarno vodimo, |
in tali volumus religione versari, | se morajo, takšna je naša volja, spreobrniti v vero, |
quam divinum petrum apostolum tradidisse romanis | katero je Rimljanov prenesel božanski apostol Peter, |
religio usque ad nunc ab ipso insinuata declarat | kakršna se je ohranila do danes |
quamque pontificem damasum sequi claret et petrum alexandriae episcopum virum apostolicae sanctitatis, | in jo zdaj izpovedujeta pontifik Damaz in Peter, aleksandrijski episkop, mož apostolske svetosti. |
hoc est, ut secundum apostolicam disciplinam evangelicamque doctrinam patris et filii et spiritus sancti unam deitatem sub parili maiestate et sub pia trinitate credamus. | To pomeni, da skladu z apostolskim učenjem in naukom evangelija verujemo v enega boga Očeta, in Sina in Svetega duha in v enaki veličini v Sveto trojico. |
Hanc legem sequentes christianorum catholicorum nomen iubemus amplecti, | Samo tistim, ki sledijo ukazu tega zakona, dovoljujemo, da se imenujejo katoliški kristjani. |
reliquos vero dementes vesanosque iudicantes haeretici dogmatis infamiam sustinere, | Vsi drugi, ki so po naši presoji nespametni norci, naj se zaznamujejo s sramotnim nazivom heretiki, |
nec conciliabula eorum ecclesiarum nomen accipere, | in ne dovoljujemo, da bi se njihove združbe imenovale Cerkve. |
divina primum vindicta, post etiam motus nostri, quem ex caelesti arbitrio sumpserimus, ultione plectendos. | Nazadnje jih bo doletelo božje maščevanje, pred tem pa kazen, ki jim jo bo v skladu z nebeško voljo naložila naša oblast. |
DAT. III KAL MAR. THESSAL(ONICAE) GR(ATI)ANO A. V ET THEOD(OSIO) A. I CONSS. | V SULUNU, TRETJEGA DNE OD MARČNIH KALEND, MED PETIM KONZULATOM GRACIJANA AVGUSTA IN PRVIM TEODOZIJA AVGUSTA. |