Tibetanska planota

Tibetanska planota
青藏高原 (Qīng–Zàng Gāoyuán, Qinghai–Tibet Plateau)
Tibetanska planota leži med gorovjem Himalaja na jugu in puščavo Takla Makan na severu. (Sestavljena slika)
Dimenzije
Dolžina	2.500 km
Širina	1.000 km
Površina	2.500.000 km2
Geografija
Tibetanska planota in okoliška območja višja od 1600 m
Lega	Ljudska republika Kitajska (Tibet, Činghaj, zahodni Sečuan, severni Junan, južni Šindžjang, zahodni Gansu)  Indija (Ladak, okrožji Lahaul in Spiti, severni Arunačal Pradeš, severni Sikim)  Pakistan (Baltistan)  Afganistan (Vakanski koridor)  Nepal (severni Nepal)  Butan  Tadžikistan (vzhodni Tadžikistan)  Kirgizistan (južni Kirgizistan)
Koordinate gorovja	33°N 88°E / 33°N 88°E / 33; 88

Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghaj–Tibet^[1] ali planota Čing–Zang^[2] (kitajsko: 青藏高原; pinjin: Qīng–Zàng Gāoyuán) ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije. Pokriva večino Avtonomne pokrajine Tibet, večino Činghaija, zahodno polovico Sečuana, južne province Gansu v zahodni Kitajski, južni Šindžjang, Butan, indijske regije Ladak in Lahaul ter Spiti (Himačal Pradeš) kot tudi Gilgit-Baltistan v Pakistanu, severozahodni Nepal, vzhodni Tadžikistan in južni Kirgizistan. Razteza se približno 1000 kilometrov od severa proti jugu in 2500 kilometrov od vzhoda proti zahodu. Je najvišja in največja planota na svetu s površino 2.500.000 kvadratnih kilometrov (približno petkrat večja od metropolitanske Francije).^[3] S povprečno nadmorsko višino, ki presega 4500 metrov in obdano z mogočnimi gorskimi verigami, ki skrivajo dva najvišja vrhova na svetu, Mount Everest in K2, se Tibetanska planota pogosto imenuje streha sveta.

Tibetanska planota vsebuje povirje porečij večine potokov in rek v okoliških regijah. Vključuje tri najdaljše reke v Aziji (Rumena reka, Jangce in Mekong). Več deset tisoč ledenikov ter druge geografske in ekološke značilnosti služijo kot 'vodni stolp', ki hrani vodo in vzdržuje pretok. Včasih ga imenujejo Tretji pol, ker njegova ledena polja vsebujejo največjo zalogo sladke vode zunaj polarnih regij. Vpliv podnebnih sprememb na Tibetansko planoto je predmet stalnega znanstvenega zanimanja.^[4]

1. ↑ Wang, Zhaoyin; Li, Zhiwei; Xu, Mengzhen; Yu, Guoan (30. marec 2016). River Morphodynamics and Stream Ecology of the Qinghai-Tibet Plateau. CRC Press.
2. ↑ Jones, J.A.; Liu, Changming; Woo, Ming-Ko; Kung, Hsiang-Te (6. december 2012). Regional Hydrological Response to Climate Change. Springer Science & Business Media. str. 360.
3. ↑ »Natural World: Deserts«. National Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2006.
4. ↑ Leslie Hook (30. avgust 2013). »Tibet: life on the climate front line«. Financial Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2022. Pridobljeno 1. septembra 2013.