Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.
Trias
| Trias pred 251.902–201.3 milijoni let | |
| Srednja vrednost atmosferskega O 2 skozi obdobje |
ok. 16 prost. % (80 % sedanje vrednosti) |
| Srednja vrednost atmosferskega CO 2 skozi obdobje |
ok. 1750 ppm (6 krat pred industrijske vrednosti) |
| Srednja površinska temperatura skozi obsobje | ok. 17 °C (3 °C nad sedanjo vrednostjo) |
Ključni dogodki triasa -255 — – -250 — – -245 — – -240 — – -235 — – -230 — – -225 — – -220 — – -215 — – -210 — – -205 — – -200 — Približna časovna lestvica ključnih dogodkov triasa. Lestvica: pred milijoni let. (OPOMBA: Bele povezave so le za berljivost. Še vedno vodijo na članke.) | |
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku. Začelo se je pred 248 milijoni let ob koncu perma in se končalo pred 202 milijoni let, sledi mu jura. Tako začetek kot konec te dobe sta zaznamovana z velikima izumrtjem.
Obdobje je poimenovano po morfologiji kamnin, ki so se v treh zaporednih obdobjih razvile na tri različne načine. Trias so najprej raziskovali v Nemčiji, kjer so nastajale kamnine sprva v plitvem morju, potem v polslani in slani vodi. V mediteranski geosinklinali pa so se ustvarjale drugačne usedline. Najprej so se usedale v plitvem morju, kjer so nastali skrilavci, pogosto rdeče barve -verfenski skrilavci. Potem je morje postalo globlje in usedali so se apnenci, dolomiti in laporji. Srednji del triasa označuje živahno vulkansko delovanje, zaradi česar je prišlo do orudenja npr. tudi v Sloveniji v Idriji, Mežici in Rablju. Istočasno so se usedali tudi glinasti vengenski skladi, v katerih je vloženega mnogo tufa. Zadnji del triade se prične z značilnimi rabeljskimi skladi, ki so že razviti kot laporji, glinasti skrilavci in apnenci. Ko se je morje zopet poglobilo, so se odlagale karbonatne kamnine - dahštajnski apnenec in zgornjetriadni dolomit. Slovensko ozemlje se kaže v tem času kot zelo nemirno.
- ↑ Widmann, Philipp; Bucher, Hugo; Leu, Marc; Vennemann, Torsten; Bagherpour, Borhan; Schneebeli-Hermann, Elke; Goudemand, Nicolas; Schaltegger, Urs (2020). »Dynamics of the Largest Carbon Isotope Excursion During the Early Triassic Biotic Recovery«. Frontiers in Earth Science. 8 (196): 1–16. doi:10.3389/feart.2020.00196.
- ↑ McElwain, J. C.; Punyasena, S. W. (2007). »Mass extinction events and the plant fossil record«. Trends in Ecology & Evolution. 22 (10): 548–557. doi:10.1016/j.tree.2007.09.003. PMID 17919771.
- ↑ |note5-nudge-down=1 Retallack, G. J.; Veevers, J.; Morante, R. (1996). »Global coal gap between Permian–Triassic extinctions and middle Triassic recovery of peat forming plants«. GSA Bulletin. 108 (2): 195–207. doi:10.1130/0016-7606(1996)108<0195:GCGBPT>2.3.CO;2. Pridobljeno 29. septembra 2007.
- ↑ Payne, J. L.; Lehrmann, D. J.; Wei, J.; Orchard, M. J.; Schrag, D. P.; Knoll, A. H. (2004). »Large Perturbations of the Carbon Cycle During Recovery from the End-Permian Extinction«. Science. 305 (5683): 506–9. doi:10.1126/science.1097023. PMID 15273391.
Previous Page Next Page
