Turku Åbo (švedsko) | |||
---|---|---|---|
Turun kaupunki Åbo stad | |||
Zgornja vrsta: pogled iz zraka na Turku z vrha stolnice
2. vrsta: grad Turku; Zastava Turkuja; Dirke visokih ladij v Turkuju 3. vrsta: Božični balkon miru; stolnica Turku; Srednjeveška tržnica Turku Spodnja vrsta: poletje ob reki Aura; pogled na območje za pešce Yliopistonkatu | |||
| |||
Vzdevek: Pariz Finske, Finska prestolnica hrane | |||
Koordinati: 60°27′05″N 22°16′00″E / 60.45139°N 22.26667°E | |||
Država | ![]() | ||
Regija | ![]() | ||
Prvi zgodovinski zapis | 1229 | ||
Prvi možni pojav na zemljevidu | 1154 | ||
glavno mesto | 17. september 1809 – 8. april 1812[1][2] | ||
Upravljanje | |||
• mestni menedžer | Minna Arve | ||
Površina 1. januar 2018[3] | |||
• mesto | 306,36 km2 | ||
• Kopno | 245,63 km2 | ||
• Voda | 60,7 km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 1.185,24 km2 | ||
Rang | 247. | ||
Prebivalstvo (31. december 2023)[4] | |||
• mesto | 201.863 | ||
• Rang | 6. | ||
• Gostota | 821,82 preb./km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 310.605 | ||
Časovni pas | UTC+2 (vzhodnoevropski) | ||
• Poletni | UTC+3 | ||
Poštna številka | 20000–20960 | ||
Spletna stran | www |
Turku (švedsko Åbo) je največje mesto jugozahodne Finske in središče regije Jugozahodne Finske (Varsinais-Suomi, »Prava Finska«). Leži ob izlivu reke Aurajoki v Baltsko morje. Turku ima približno 202.000 prebivalcev, medtem ko ima metropolitansko območje približno 311.000 prebivalcev. Je šesta najbolj naseljena občina na Finskem in tretje najbolj naseljeno mestno območje v državi za Helsinki in Tamperejem.
Turku je najstarejše mesto na Finskem.[5] Na zemljevidu iz leta 1154 ga omenja že arabski geograf al-Idrizi, kot letnica »rojstva Turkuja« pa se navadno navaja 1229, ko je papež Gregor IX. prvič omenil mesto Aboa v svoji buli in tja preselil sedež finske škofije.[6] V času švedske vladavine je bil Turku najpomembnejše mesto vzhodnega dela kraljevine. Turku je bil najpomembnejše mesto v vzhodnem delu Kraljevine Švedske (današnje Finske). Po finski vojni je Finska leta 1809 postalo avtonomno Veliko vojvodstvo Ruskega imperija, Turku pa je postal glavno mesto Velikega vojvodstva Finska. Je pa Turku izgubil status prestolnice tri leta kasneje, leta 1812, ko se je car Aleksander I. Ruski odločil prestolnico prestaviti v Helsinke. Šele po zadnjem velikem požaru leta 1827 je bila večina vladnih institucij preseljena v Helsinke skupaj s Kraljevo akademijo Turku, ustanovljeno leta 1640, ki je kasneje postala Univerza v Helsinkih, s čimer se je utrdil položaj Helsinkov kot nove prestolnice. Turku je bil do poznih 1840-ih najbolj naseljeno mesto na Finskem in ostaja regionalna prestolnica, pomembno poslovno in kulturno središče ter pristanišče.
Zaradi svoje dolge zgodovine je bil Turku prizorišče številnih pomembnih dogodkov in je imel kot nekdanja prestolnica velik vpliv na finsko zgodovino. Turku je bil skupaj s Talinom, glavnim mestom Estonije, imenovan leta 2011 evropska prestolnica kulture.[7] Leta 1996 je bilo mesto Turku razglašeno za "božično mesto" Finske.[8] Turku je bil tudi uradno razglašen za prestolnico hrane na Finskem, saj je dom nekaterih najstarejših in najkakovostnejših finskih restavracij ter zgodovinsko znane ribje tržnice, ki poteka dvakrat letno.[9] Kulturo menz in kavarn v Turkuju pogosto primerjajo s francosko prehranjevalno kulturo, zato je Turku znan tudi kot finski Pariz, od tod tudi švedski pregovor: »Varför Paris, vi har ju Åbo!« (Zakaj Pariz, imamo Turku!).
Turku je dvojezična občina s finščino in švedščino kot uradnim jezikom. Prebivalstvo sestavlja 79 % govorcev finsko, 5 % govorcev švedščine in 15 % govorcev drugih jezikov, kar je precej nad nacionalnim povprečjem.[10]
Zaradi svoje lokacije je pristanišče Turku pomembno komercialno in potniško pristanišče, saj vsako leto v Stockholm in Mariehamn potuje več kot tri milijone potnikov.