Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr. mizica, peka, nadučitelj, živinozdravnik, toplokrven, razbiti se, nato.[1] Tvorjenke so lahko vseh besednih vrst: samostalniki (mizica za majhna miza), pridevniki (drobcen za zelo droben), glagoli (spančkati za prijetno spati), prislovi (tu za na tem mestu) ...[2]
Besedotvorna podstava tvorjenke je tisti njen del, ki mu dodajamo obrazilo; obrazilo je desno ali priponsko (hišica), levo ali predponsko (prelep), vmesno ali medponsko (pravopis).[3] Na stiku med podstavo in obrazilom prihaja pogosto do glasovnih premen (knjiga – knjižica).[2] V obrazilo se pretvarjajo trije elementi skladenjske podstave. To so jedro, odvisni del in skladenjska razmerja med njima, torej vezniki, predlogi in končnice. Izjema so priredne zloženke, pri katerih se v obrazili priredno vezalno razmerje, to je veznik in.
Ada Vidovič Muha uvaja glede na to, kateri del skladenjske podstave se obrazili, tvorjenke tipa A, B, C in Č[4].