Valentinovo

Valentinovo
Valentinček iz leta 1909
Druga imena	Valentinovo ali god svetega Valentina
Obeležujejo ga	ljudje v številnih državah; anglikansko občestvo luteranska cerkev tradicionalni katoliki
Vrsta	krščanski, romantični, kulturni, komercialni
Pomen	god svetega Valentina; praznovanje ljubezni in naklonjenosti
Obeleževanje	pošiljanje voščilnic in darilc, zmenki, cerkveno praznovanje, priprošnje
Datum	14. februar (zahodna krščanska cerkev) 6. julij (vzhodna pravoslavna cerkev) 30. julij (vzhodna pravoslavna cerkev)
Pogostost	letno
Sorodni prazniki	gregorjevo, noč sedmic (na Kitajskem)

Valentinovo, tudi god svetega Valentina ali praznik svetega Valentina,^[1] se praznuje vsako leto 14. februarja.^[2] Gre za prvotni krščanski god v čast enemu ali dvema zgodnjima mučencema po imenu sveti Valentin. Skozi poznejše ljudske običaje je v številnih delih sveta postal pomemben kulturni, verski in komercialni praznik romantike in ljubezni.^[3]

O različnih Valentinih, povezanih s 14. februarjem, govorijo številne zgodbe o mučencih,^[4] vključno s pripovedjo o zaprtju svetega Valentina v Rimu zaradi oznanjevanja preganjanim kristjanom v Rimskem cesarstvu v tretjem stoletju.^[5][6] Po zgodnji tradiciji naj bi sveti Valentin vrnil vid slepi hčeri svojega ječarja.^[7] Z ljubeznijo so ga bolj povezali številni poznejši dodatki legendi: v 18. stoletju so na primer dodali, da je ječarjevi hčeri napisal pismo s podpisom »tvoj Valentin« v slovo pred usmrtitvijo;^[8] po drugi tradiciji naj bi sveti Valentin poročal krščanske vojake, ki se jim je bilo prepovedano poročiti.^[6]

Praznovanje godu svetega Valentina 14. februarja opisuje Gelazijev zakramentarij iz 8. stoletja.^[9][10] Ta dan so začeli povezovati z romantično ljubeznijo v 14. in 15. stoletju, ko se je razcvetela predstava o dvorljivi ljubezni, očitno zaradi povezovanja s »ptičjimi ljubeznimi« zgodnje pomladi. V Angliji 18. stoletja je zrasel v priložnost, ko so si pari izražali medsebojno ljubezen s cvetjem, slaščicami in voščilnicami, imenovanimi »valentinčki«. V Italiji si zaljubljenci podarjajo ključ svetega Valentina kot »romantični simbol in povabilo k odklenitvi darovalčevega srca«, podarjajo pa ga tudi otrokom kot zaščito pred epilepsijo, ki jo tam imenujejo bolezen svetega Valentina.^[11] Simboli valentinovega, ki se uporabljajo danes, so obris v obliki srca, golobice in figurica Kupida. Od 19. stoletja so ročno napisane valentinčke nadomestile množično tiskane kartice.^[12]

Dan svetega valentina ni uradni praznik v nobeni državi, čeprav ga kot god uradno praznujejo v anglikanski skupnosti^[13] in luteranski cerkvi.^[14] Dan svetega valentina praznujejo tudi v pravoslavni cerkvi, vendar 6. julija v čast rimskemu prezbiterju svetemu Valentinu in 30. julija v čast hieromučenca Valentina, škofa Interamne (danes Terni).^[15]

1. ↑ Chambers 21st Century Dictionary, Revised ed., Allied Publishers, 2005 ISBN 9780550142108
2. ↑ »Valentine's Day | Definition, History, & Traditions«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 14. februarja 2021.
3. ↑ Kithcart, David (25. september 2013). »St. Valentine, the Real Story« (v angleščini). Christian Broadcasting Network. Pridobljeno 14. februarja 2021.
4. ↑ Ansgar, 1986, Chaucer and the Cult of Saint valentine, pp. 46–58
5. ↑ Cooper, J.C. (23. oktober 2013). Dictionary of Christianity (v angleščini). Routledge. str. 278. ISBN 9781134265466.
6. ↑ ^{6,0 6,1} Chryssides, George D.; Wilkins, Margaret Z. (2014). Christians in the Twenty-First Century (v angleščini). Routledge. ISBN 978-1-317-54557-6. The association between Valentine and lovers derives from a legend associated with Valentine of Rome. Emperor Claudius II wanted to recruit soldiers for the Roman army, and prohibited young men from marrying, in case homesickness for wives, homes and families should impair their military prowess. He also opposed the Christian faith, encouraging its persecution. Valentine, a physician priest, offered help to Christians whose lives were in peril and, although celibate himself, performed secret marriage rites for young men and women, defying the emperor's decree. He was discovered and imprisoned.
7. ↑ Ball, Ann (1. januar 1992). A Litany of Saints (v angleščini). OSV. ISBN 9780879734602.
8. ↑ Guiley, Rosemary (2001). The Encyclopedia of Saints (v angleščini). Infobase Publishing. str. 341. ISBN 9781438130262.
9. ↑ Schuster, Ildefonso (1927). The Sacramentary: (Liber Sacramentorum) : Historical & Liturgical Notes on the Roman Missal (v angleščini). Burns, Oates & Washbourne Ltd. str. 429. VALENTINE, PRIEST AND MARTYR Station at the Cemetery of Valentine on the Via Flaminia. The festival of this martyr, who suffered during the persecution under the Emperor Claudius II, is to be found in the Gelasian Sacramentary. His sepulchral basilica on the Via Flaminia, built by Pope Julius I (341-52), and restored by Honorius I, was the first to greet the pilgrims as they approached the Eternal City, eagerly desirous of visiting the sepulchres of the ancient heroes of the Faith.
10. ↑ Polcar, P. (1894). »Gelasian Sacramentary 2.8-12«. The Cult of Saints in Late Antiquity from its origins to circa AD 700, across the entire Christian world. Oxford University Press. XVI Kal. Mart. in natali Valentini, Vitalis, et Feliculae. '14 February on the feast of Valentinus, Vitalis, and Felicula.' [*Valentinus, bishop of Terni (Interamna) and martyr of Rome, S00434; *Vitalis and Felicula, martyrs of Spoleto, *S01917] Three Prayers listed
11. ↑ »St Valentine Key, Italy«. Pitt Rivers Museum. University of Oxford. 2012. Arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2014. Pridobljeno 20. junija 2014.
12. ↑ Leigh Eric Schmidt, "The Fashioning of a Modern Holiday: St. Valentine's Day, 1840–1870" Winterthur Portfolio 28.4 (Winter 1993), pp. 209–245.
13. ↑ »Holy Days«. Church of England (Anglican Communion). 2012. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2012. Pridobljeno 27. oktobra 2012. February 14 Valentine, Martyr at Rome, c.269
14. ↑ Pfatteicher, Philip H. (1. avgust 2008). New Book of Festivals and Commemorations: A Proposed Common Calendar of Saints. Fortress Press. str. 86. ISBN 9780800621285. Arhivirano iz spletišča dne 1. januarja 2014. Pridobljeno 27. oktobra 2012.
15. ↑ Kyrou, Alexandros K. (14. februar 2015). »The Historical and Orthodox Saint Valentine« (v angleščini). Greek Orthodox Archdiocese of America. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2016. Pridobljeno 12. februarja 2016.