Podrobnosti o dirki | |||||
---|---|---|---|---|---|
9. dirka Formule 1 od 19-ih v sezoni 2005. | |||||
![]() | |||||
Datum | 19. junij 2005 | ||||
Urad. ime | XXXIV Foster's United States Grand Prix | ||||
Lokacija | Indianapolis Motor Speedway Indianapolis, Indiana, ZDA | ||||
Dirkališče | Stalno dirkališče, 4,195 km | ||||
Razdalja | 73 krogov, 306,016 km | ||||
Vreme | Oblačno, toplo | ||||
Najboljši štartni položaj | |||||
Dirkač | ![]() |
Toyota | |||
Čas | 1:10,625 | ||||
Najhitrejši krog | |||||
Dirkač | ![]() |
Ferrari | |||
Čas | 1:11,497 | (v 48. krogu) | |||
Stopničke | |||||
Prvi | ![]() |
Ferrari | |||
Drugi | ![]() |
Ferrari | |||
Tretji | ![]() |
Jordan-Toyota | |||
Velika nagrada ZDA 2005 je bila deveta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 2005. Odvijala se je 19. junija 2005 na dirkališču Indianapolis Motor Speedway. Dirka je bila zelo kontroverzna, saj je dirkalo le šest namesto običajnih dvajset dirkačev. Vseh sedem moštev, ki jih s pnevmatikami opremljal Michelin, je po ogrevalnem krogu iz varnostnih razlogov zaradi neustreznih pnevmatik za nov asfalt zapeljalo v bokse in odstopilo. Tako so dirkala le tri moštva, ki jih je s pnevmatikami opremljal Bridgestone, Ferrari, Minardi in Jordan.
Po več počenih pnevmatikah pred dirko, najbolj spektakularno na Toyoti Ralfa Schumacherja med petkovim prostim treningom, je Michelin svojim moštvom svetoval, da s pnevmatikami, ki jih je dobavil, ni mogoče varno dirkati. FIA, Svetovna avtomobilistična zveza, ni dovolila postavitve dodatne šikane na ravnini, ker bi bilo to zelo nepravično do Bridgestonovih moštev, ki imajo ustrezne pnevmatike. Michelinova moštva po neuspešnem poskusu dogovora s FIO zaradi varnosti niso sodelovala na dirki.
Od šestih sodelujočih je zmagal Michael Schumacher s Ferrarijem. S tem rezultatom si je opazno opomogel na prvenstveni lestvici, saj je napredoval na tretje mesto, vodilna dirkača v prvenstvu pa nista dirkala.[1] Nastali zaplet je za Formulo 1 pomenil ogromno negativne publicitete, še posebej v ZDA, kjer se je Formula 1 poskušala uveljaviti zadnjih dvajset let.[2]