Veliki prekop (Kitajska)

Veliki prekop (Kitajska)
Potek Velikega kanala
Koordinati	30°15′41″N 120°13′26″E / 30.26139°N 120.22389°E / 30.26139; 120.22389
Specifikacije
Dolžina	1794 km
Zgodovina
Začetek gradnje	dinastija Suj
Geografija
Začetna točka	Peking
Končna točka	Hangdžov
Povezan na	Hai, Rumena reka, Huai, Jangce, Qiantang
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: The Grand Canal
Tip	Kulturno
Kriteriji	i, iii, iv, vi
Razglasitev	2014 (38. zasedanje)
ID #	1443
Država	Kitajska
Regija	Azija-Pacifik

Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu. Vpisan je na Unescov seznam svetovne dediščine in privablja številne turiste.^[1] Povezuje Rumeno reko in Jangce ('Dolga reka'): Peking-Tjandžin-provinca Hebej-Šandung-Džjangsu- Džedžjang-Hangdžov. Najstarejši odseki prekopa izvirajo iz 5. stoletja pr. n. št., povezani pa so bili za dinastije Suj (581–618).

Skupna dolžina Velikega kanala je 1776 km. Njegova največja višina je dosežena v gorah Šandong, na vrhu 42 m. Ladje v kitajskih prekopih niso imele težav z višjimi višinami, potem ko jih je vladni uradnik in inženir Čjao Veijue v 10. stoletju, v času dinastije Song (960–1279), izumil zapornice.^[2] Prekop so v zgodovini občudovali številni, med njimi japonski menih Enin (794–864), perzijski zgodovinar Rašid al-Din (1247–1318), korejski uradnik Čoe Bu (1454–1504) in italijanski misijonar Matteo Ricci (1552–1610).^[3][4]

V preteklosti so občasne poplave Rumene reke ogrožale varnost in delovanje prekopa. Med vojnim časom so bili visoki nasipi Rumene reke včasih namerno porušeni, da bi poplave onemogočile napredovanje sovražne vojske. To bi povzročilo katastrofe in dolgotrajne gospodarske stiske lokalnim prebivalcem. Kljub začasnim obdobjem pustošenja in zlorabe je Veliki prekop v obdobju kitajskih mestnih središč ohranil avtohtoni in rastoči gospodarski trg v mestnih središčih Kitajske do danes. Omogočil je hitrejše trgovanje in tako izboljšal kitajsko gospodarstvo. Južni del ostaja v močni uporabi do danes.

1. ↑ Hutchinson's Encyclopedia Arhivirano 2012-03-23 na Wayback Machine., Encarta^{[mrtva povezava]}. 2009-10-31.
2. ↑ Needham, Volume 4, Part 3, 350–352
3. ↑ Needham, Volume 4, Part 3, 308 & 313.
4. ↑ Brook, 40–51.