Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.

Responsive image


Visoki srednji vek

Evropa leta 1190

Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št. (po zgodovinopisni konvenciji).[1]

Ključni zgodovinski trendi visokega srednjega veka so hitro naraščajoče prebivalstvo Evrope, ki je prineslo velike družbene in politične spremembe v primerjavi s prejšnjo dobo, in renesanso v 12. stoletju, vključno s prvim razvojem podeželjskega eksodusa in urbanizacijo. Do leta 1250 je močno povečanje prebivalstva zelo koristilo evropskemu gospodarstvu, ki je doseglo ravni, ki jih na nekaterih območjih ne bodo več opazili vse do v 19. stoletja. Ta trend je v poznem srednjem veku popustil zaradi vrste katastrof, predvsem zaradi črne smrti, pa tudi številnih vojn in gospodarske stagnacije.

Okoli leta 780 je Evropa videla zadnjo barbarsko invazijo[2] in postala bolj družbeno in politično organizirana.[3] Karolinška renesansa je v Severni Evropi spodbudila znanstveno in filozofsko dejavnost. Prve univerze so začele delovati v Bologni, Parizu, Oxfordu, Salamanci, Cambridgeu in Modeni. Vikingi so se naselili na Britanskih otokih, v Franciji in drugod, nordijska krščanska kraljestva pa so se začela razvijati v svojih skandinavskih domovinah. Ogri so se v 10. stoletju prenehali širiti in do leta 1000 je krščansko Ogrsko kraljestvo postalo priznana država v srednji Evropi, ki je oblikovala zavezništva z regionalnimi silami. Z izjemo mongolskih vpadov v 13. stoletju so se večji vdori nomadov prenehali. Močno Bizantinsko cesarstvo iz časov Makedonske in rodbine Komnena je postopoma odstopilo vstali Srbiji in Bolgariji ter naslednici križarski državi (1204 do 1261), ki sta se med seboj nenehno borili do konca Latinskega cesarstva. Bizantinsko cesarstvo je bilo ponovno vzpostavljeno leta 1261 z ponovnim zavzetjem Konstantinopla od Latinov, čeprav ni bilo več velika sila in se bo še naprej krhalo do 14. stoletja, z ostanki do sredine 15. stoletja.

V 11. stoletju se je prebivalstvo severno od Alp začelo intenzivneje naseljevati, usmerjeno v »nove« dežele, od katerih so se nekatera območja po koncu Zahodnega rimskega cesarstva vrnila v divjino. V tistem, kar je zgodovinar Charles Higounet imenoval »velika čiščenja« [4], so Evropejci krčili in kultivirali nekatere velike gozdove in močvirja, ki so ležala na večjem delu celine. Hkrati so se naseljenci preselili izven tradicionalnih meja Frankovskega cesarstva na nove meje onkraj reke Labe, ki so pri tem potrojile velikost Nemčije. Katoliška cerkev, ki je takrat dosegla vrhunec svoje politične moči, je povabila vojske iz vse Evrope v vrsto križarskih vojn proti turškim Seldžukom. Križarji so zasedli Sveto deželo in ustanovili križarske države na Levantu. Druge vojne so privedle do severnih križarskih vojn. Krščanska kraljestva so prevzela velik del Iberskega polotoka pod muslimansko oblastjo, Normani pa so osvojili južno Italijo, ves del večjega števila prebivalstva in vzorce preselitve tega obdobja.

Visoki srednji vek je ustvaril veliko različnih oblik intelektualnih, duhovnih in umetniških del. Obdobje je zaznamovalo tudi vzpon etnocentrizma, ki se je kasneje razvil v sodobne nacionalne identitete v večini Evrope, vzpon velikih italijanskih mestnih držav in vzpon in padec islamske civilizacije Al Andaluz. Ponovno odkritje del Aristotela, najprej posredno prek srednjeveške judovske in islamske filozofije [5][6][7] je vodilo Maimonida, Ibn Sino, Ibn Rušda, Tomaža Akvinskega in druge mislece tega obdobja, da so razširili sholastiko, kombinacijo judo-islamske in katoliške ideologije s staro filozofijo. Večji del tega obdobja je Konstantinopel ostal najbolj naseljeno mesto v Evropi, bizantinska umetnost pa je vrhunec dosegla v 12. stoletju. V tem obdobju so bile v arhitekturi zgrajene ali dokončane številne najpomembnejše gotske stolnice.

Kriza poznega srednjega veka se je začela v začetku 14. stoletja in označila konec obdobja.

  1. John H. Mundy, Europe in the high Middle Ages, 1150-1309 (1973) online
  2. Reitervölker im Frühmittelalter. Bodo, Anke et.al. Stuttgart 2008
  3. »Politics and power early medieval europe alsace and frankish realm 6001000 | European history: general interest«. Cambridge University Press.
  4. See for example: Aberth, John (2012). »The early medieval woodland«. An Environmental History of the Middle Ages: The Crucible of Nature. Abingdon: Routledge. str. 87. ISBN 9780415779456. Pridobljeno 17. avgusta 2017. The French historian of the early medieval forest, Charles Higounet, produced a map in the 1960s, which has been much reproduced since, that purports to show the distribution of the forest cover in Europe on the eve of the so-called 'great clearances' (les grands défrichements) between 1000 and 1300.
  5. Taylor 2005, str. 181.
  6. Adamson 2016, str. 180.
  7. Fakhry 2001, str. 3.

Previous Page Next Page