Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.
Vladimir Lenin
| Vladimir Lenin | |
|---|---|
| Владимир Ленин | |
 Lenin julija 1920 | |
| Predsednik sveta ljudskih komisarjev Ruske sovjetske federativne socialistične republike | |
| Na položaju 8. november 1917 – 21. januar 1924 | |
| Predhodnik | nihče |
| Naslednik | Aleksej Rikov |
| Predsednik sveta ljudskih komisarjev ZSSR | |
| Na položaju 30. december 1922 – 21. januar 1924 | |
| Predhodnik | nihče |
| Naslednik | Aleksej Rikov |
| Član Ruske ustanovne skupščine | |
| Na položaju 25. november 1917 – 20. januar 1918 Serving with Pavel Dibenko | |
| Predhodnik | volilna enota ustanovljena |
| Naslednik | volilna enota ukinjena |
| Volilna enota | Baltska flota |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Владимир Ильич Ульянов 22. april 1870[1][2][…] Simbirsk, Ruski imperij |
| Smrt | 21. januar 1924[4][5][…] (53 let) Gorki, ZSSR |
| Narodnost |  Rus |
| Politična stranka | Boljševiška partija |
| Poklic | politik, revolucionar |
| Podpis |  |
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, politik in politični teoretik, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Bil je prvi in ustanovni vodja vlade RSFSR od leta 1917 do svoje smrti leta 1924 in vodja Sovjetske zveze od leta 1922 do svoje smrti. Pod njegovim vodstvom je Rusija oziroma Sovjetska zveza postala enopartijska socialistična država, ki ji je vladala komunistična partija. Ideološko je bil marksist, za njegov razvoj ideologije pa se je uveljavil izraz leninizem.
Lenin je bil rojen v učiteljevi družini v Simbirsku in je sprejel revolucionarne socialistične nazore po bratovi usmrtitvi leta 1887. Zaradi sodelovanja v protestih proti carski vladi so ga izključili s Kazanske carske univerze in naslednja leta je posvetil diplomi iz prava. Leta 1893 se je preselil v Sankt Peterburg in postal pomemben marksistični aktivist. Leta 1897 je bil aretiran zaradi hujskanja in za tri leta izgnan v Šušensko, kjer se je poročil z Nadeždo Krupsko. Po izgnanstvu se je preselil v Zahodno Evropo, kjer je postal viden teoretik v marksistični Ruski socialdemokratski laburistični stranki (RSDDS). Leta 1903 je odigral ključno vlogo v ideološkem razkolu znotraj RSDDS in vodil boljševiško frakcijo proti menjševikom Julija Martova. Po neuspešni ruski revoluciji leta 1905 se je zavzel za to, da bi se prva svetovna vojna razvila v vseevropsko proletarsko revolucijo, za katero je kot marksist verjel, da bo povzročila strmoglavljenje kapitalizma in njegovo zamenjavo s socializmom. Potem ko je februarska revolucija leta 1917 zrušila carja in so ustanovili začasno vlado, se je vrnil v Rusijo, kjer je odigral vodilno vlogo v oktobrski revoluciji, v kateri so boljševiki zrušili novo vlado.
Leninova boljševiška vlada si je sprva delila oblast z Levimi socialističnimi revolucionarji, izvoljenimi sovjeti in večstrankarsko ustavodajno skupščino, do leta 1918 pa se je oblast centralizirala v novi Komunistični partiji. Leninova administracija je prerazporedila zemljo med kmečko prebivalstvo in nacionalizirala banke ter večji del industrije. Izstopila je iz prve svetovne vojne s podpisom pogodbe, ki je ozemlje prepustila centralnim silam, in prek Komunistične internacionale spodbujala svetovno revolucijo. Nasprotnike so zatirali z rdečim terorjem, nasilnim bojem, ki so ga vodile državne varnostne službe; več deset tisoč ljudi je bilo ubitih ali zaprtih v koncentracijska taborišča. Njegova administracija je v ruski državljanski vojni od leta 1917 do 1922 premagala desničarske in levičarske protiboljševiške vojske ter vodila poljsko-sovjetsko vojno 1919–1921. V odgovor na vojno uničenje, lakoto in ljudske vstaje je Lenin leta 1921 spodbudil gospodarsko rast z novo ekonomsko politiko. Več neruskih narodov je po letu 1917 pridobilo neodvisnost od Rusije, vendar se je pet novonastalih republik ponovno pridružilo novi Sovjetski zvezi leta 1922, druge pa so odbile sovjetske invazije. Potem ko se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, je Lenin umrl v Gorkih blizu Moskve januarja 1924, kot vodilno osebnost sovjetskega vodstva pa ga je postopoma nasledil Josif Stalin.
Lenin, ki velja za eno najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti 20. stoletja, je po smrti postal predmet vseprisotnega kulta osebnosti v Sovjetski zvezi do njenega razpada leta 1991. Postal je ideološki tvorec marksizma-leninizma in imel velik vpliv na mednarodno komunistično gibanje. Je kontroverzna oseba, ki ga njegovi podporniki slavijo kot borca za socializem, komunizem, protiimperializem in delavski razred, medtem ko ga kritiki obtožujejo vzpostavitve totalitarne diktature, ki je izvajala množične poboje prebivalstva in politično represijo nad disidenti.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Eesti biograafiline andmebaas ISIK — 2004.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Ленин Владимир Ильич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1973. — Т. 14 : Куна — Ломами. — С. 294-300.
- ↑ Resis A. Encyclopædia Britannica
Previous Page Next Page
