Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Plemenski vojvodini so do leta 788 vladali Agilofingi, starejši rod plemenskih vojvod. Po vmesni izgubi samostojnosti so ji v obdobju 907-947 vladali Luitpoldinci, mlajši rod plemenskih vodij. Potem je bila 120 let kronska dežela, neposredno pod rimsko-nemškimi kralji ali njihovimi sorodniki. Samostojno pot je začela spet ubirati po letu 1070, ko jo je dobila v fevd rodbina Welfov. Welfi so v spopadu za nemško krono s Staufovci Bavarsko izgubili. Od leta 1180 do konca prve svetovne vojne ji je vladala rodbina Wittelsbachov.
Leta 1623 (mednarodno priznano leta 1648) je vojvodina Bavarska postala volilna kneževina in po razpadu Svetega rimskega cesarstva (1806) kraljevina. Danes je kot zvezna dežela vključena v Zvezno republiko Nemčijo.