Volfram, 74 W Izgovarjava IPA: [ˈvoːlfram] Videz sivkasto bel, bleščeč Standardna atomska teža A r, std (W) 183,84(1)[ 1]
Vrstno število (Z ) 74 Skupina skupina 6 Perioda perioda 6 Blok blok d Razporeditev elektronov [Xe ] 4f14 5d4 6s2 [ 2] Razporeditev elektronov po lupini 2, 8, 18, 32, 12, 2 Faza snovi pri STP trdnina Tališče 3422 °C Vrelišče 5930 °C Gostota (blizu s.t. ) 19,3 g/cm3 v tekočem stanju (pri TT ) 17,6 g/cm3 Talilna toplota 52,31 kJ/mol [ 3] [ 4] Izparilna toplota 774 kJ/mol Toplotna kapaciteta 24,27 J/(mol·K) Parni tlak
P (Pa)
1
10
100
1 k
10 k
100 k
pri T (°C)
3.204
3.500
3.864
4.306
4.854
5.550
Oksidacijska stanja −4, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4 , +5, +6 (rahlo kisel oksid) Elektronegativnost Paulingova lestvica: 2,36 Ionizacijske energije 1.: 770 kJ/mol 2.: 1700 kJ/mol Atomski polmer empirično: 139 pm Kovalentni polmer 162±7 pm Spektralne črte Pojavljanje v naravi prvobitno Kristalna struktura telesno centrirana kubična (tck) Hitrost zvoka tanka palica 4620 m/s (pri r.t. ) (toplotno obdelan) Temperaturni raztezek 4,5 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) Toplotna prevodnost 173 W/(m⋅K) Električna upornost 52,8 nΩ⋅m (pri 20 °C) Magnetna ureditev paramagnetik [ 5] Magnetna susceptibilnost +59,0·10−6 cm3 /mol (298 K)[ 6] Youngov modul 411 GPa Strižni modul 161 GPa Stisljivostni modul 310 GPa Poissonovo razmerje 0,28 Mohsova trdota 7,5 Trdota po Vickersu 3430–4600 MPa Trdota po Brinellu 2000–4000 MPa Številka CAS 7440-33-7 Odkritje in prva izolacijaJuan José Elhuyar in Fausto Elhuyar [ 7] (1783)Poimenoval po Torbern Bergman (1781) Simbol "W": iz Wolfram , originalno iz srednje visoke nemščine wolf-rahm 'volframova pena' opisuje mineral volframit [ 8]
Kategorija: Volfram prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Volfram (latinsko Wolframium ) je kemični element , ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74. Ta trda, težka, kovinsko-srebrna do bela prehodna kovina se nahaja v številnih rudah, vključno z volframitom in šelitu . Volfram je znan po svojih robustnih fizikalnih lastnosti. Njegovo čisto obliko uporabljajo predvsem v elektroniki, vendar njegove spojine in zlitine uporabljajo v številnih drugih aplikacijah; najbolj znana je raba za žarilne nitke v žarnicah , rabijo pa ga tudi v sodobnih super-zlitinah.
↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)« . Pure and Applied Chemistry . 88 (3): 265–91. doi :10.1515/pac-2015-0305 .
↑ Berger, Dan. »Why does Tungsten not 'Kick' up an electron from the s sublevel ?« . Bluffton College, USA.
↑ Lide, David R., ur. (2009). CRC Handbook of Chemistry and Physics (90. izd.). Boca Raton, Florida : CRC Press . str. 6-134. ISBN 978-1-4200-9084-0 .
↑ Tolias P. (2017). »Analytical expressions for thermophysical properties of solid and liquid tungsten relevant for fusion applications«. Nuclear Materials and Energy . 13 : 42–57. arXiv :1703.06302 . Bibcode :2017arXiv170306302T . doi :10.1016/j.nme.2017.08.002 .
↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds« (PDF) . CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 978-0-8493-0486-6 .
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics . Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 978-0-8493-0464-4 .
↑ »Tungsten« . Royal Society of Chemistry . Royal Society of Chemistry . Pridobljeno 2. maja 2020 .
↑ van der Krogt, Peter. »Wolframium Wolfram Tungsten« . Elementymology& Elements Multidict. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2010. Pridobljeno 11. marca 2010 .