Volfram

Volfram, ₇₄W

Volfram
Izgovarjava	IPA: [ˈvoːlfram]
Videz	sivkasto bel, bleščeč
Standardna atomska teža Ar, std(W)	183,84(1)[1]
Volfram v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Mo ↑ W ↓ Sg tantal ← volfram → renij
Vrstno število (Z)	74
Skupina	skupina 6
Perioda	perioda 6
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d4 6s2[2]
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 12, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	3422 °C
Vrelišče	5930 °C
Gostota (blizu s.t.)	19,3 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	17,6 g/cm3
Talilna toplota	52,31 kJ/mol[3][4]
Izparilna toplota	774 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24,27 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 3.204 3.500 3.864 4.306 4.854 5.550
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−4, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,36
Ionizacijske energije	1.: 770 kJ/mol 2.: 1700 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 139 pm
Kovalentni polmer	162±7 pm
Spektralne črte
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	4620 m/s (pri r.t.) (toplotno obdelan)
Temperaturni raztezek	4,5 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	173 W/(m⋅K)
Električna upornost	52,8 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik[5]
Magnetna susceptibilnost	+59,0·10−6 cm3/mol (298 K)[6]
Youngov modul	411 GPa
Strižni modul	161 GPa
Stisljivostni modul	310 GPa
Poissonovo razmerje	0,28
Mohsova trdota	7,5
Trdota po Vickersu	3430–4600 MPa
Trdota po Brinellu	2000–4000 MPa
Številka CAS	7440-33-7
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Juan José Elhuyar in Fausto Elhuyar[7] (1783)
Poimenoval po	Torbern Bergman (1781)
Simbol	"W": iz Wolfram, originalno iz srednje visoke nemščine wolf-rahm 'volframova pena' opisuje mineral volframit[8]
Najpomembnejši [[izotopi {{{name2}}}|izotopi ]]
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 180W 0,12% 1,8×1018 let α 176Hf 181W sint. 121,2 d ε 181Ta 182W 26,50% stabilen 183W 14,31% stabilen 184W 30,64% stabilen 185W sint. 75,1 d β− 185Re 186W 28,43% stabilen
Kategorija: Volfram prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74. Ta trda, težka, kovinsko-srebrna do bela prehodna kovina se nahaja v številnih rudah, vključno z volframitom in šelitu. Volfram je znan po svojih robustnih fizikalnih lastnosti. Njegovo čisto obliko uporabljajo predvsem v elektroniki, vendar njegove spojine in zlitine uporabljajo v številnih drugih aplikacijah; najbolj znana je raba za žarilne nitke v žarnicah, rabijo pa ga tudi v sodobnih super-zlitinah.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Berger, Dan. »Why does Tungsten not 'Kick' up an electron from the s sublevel ?«. Bluffton College, USA.
3. ↑ Lide, David R., ur. (2009). CRC Handbook of Chemistry and Physics (90. izd.). Boca Raton, Florida: CRC Press. str. 6-134. ISBN 978-1-4200-9084-0.
4. ↑ Tolias P. (2017). »Analytical expressions for thermophysical properties of solid and liquid tungsten relevant for fusion applications«. Nuclear Materials and Energy. 13: 42–57. arXiv:1703.06302. Bibcode:2017arXiv170306302T. doi:10.1016/j.nme.2017.08.002.
5. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds« (PDF). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 978-0-8493-0486-6.
6. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 978-0-8493-0464-4.
7. ↑ »Tungsten«. Royal Society of Chemistry. Royal Society of Chemistry. Pridobljeno 2. maja 2020.
8. ↑ van der Krogt, Peter. »Wolframium Wolfram Tungsten«. Elementymology& Elements Multidict. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2010. Pridobljeno 11. marca 2010.