Vostok (jezero)

Vostok
Radarska satelitska slika jezera
Lega jezera na Antarktiki
Koordinate	77°30′S 106°00′E / 77.500°S 106.000°E / -77.500; 106.000
Vrsta	tektonsko jezero pod ledom
Države porečja	Antarktika
Maks. dolžina	250 km[1]
Maks. širina	50 km[1]
Površina	15.690 km²[1]
Povp. globina	344 m
Maks. globina	do 900 m[2]
Količina vode	5400 km³ ± 1600 km³
Zadrževalni čas vode	~50.000 let[3]
Gladina (n.m.)	~ -500 m
Otoki	1
Naselja	Vostok (raziskovalna postaja)

Vostok (rusko Восток, dobesedno »Vzhod«) je največje od skoraj 400 znanih sladkovodnih jezer, ki ležijo globoko pod pokrovom večnega ledu na Antarktiki. Leži pod površino vzhodnoantarktične ledene plošče, okrog 1250 km od južnega tečaja in blizu južnega magnetnega tečaja. Površina na tem mestu ima 3.488 m metrov nadmorske višine, gladina jezera pa je 4 kilometre nižje, kar pomeni, da se jezero nahaja 500 m pod nivojem morske gladine. Je podolgovate oblike s skoraj 250 km v dolžino in 50 km v širino, kar znese 15.690 km² površine.^[1] Dno je neravno, na najgloblji točki je 900 m pod gladino,^[2] skupna prostornina pa je okrog 5400 km³.^[1]

O hidroloških značilnostih jezera lahko zaenkrat sklepamo samo na podlagi posrednih metod in modelov. Na površini je razlika med najsevernejšo in najjužnejšo točko nad jezerom 50 m, kar zaradi razlik v gostoti pomeni, da znaša višinska razlika med skrajnima točkama na gladini 500 m. Šibak dotok geotermalne energije prispeva k počasnemu kroženju vode, s hitrostjo okrog 1 mm/s. Na površini to povzroča taljenje ledenega pokrova, ki znova zmrzuje in na nekaterih mestih je nad gladino več 100 m debela plast ponovno zmrznjenega ledu, ki se po značilnostih razlikuje od preostanka ledenega pokrova. Voda ima −3 °C kolikor znaša temperatura ledišča pri 345 barih pritiska v njem. Domnevajo, da je gladina izolirana od zunanjega sveta že več deset milijonov let odkar je nastal antarktični ledeni pokrov.^[3]

Največ pozornosti znanstvene skupnosti vzbuja zaradi možnosti, da je v tem izoliranem okolju prisotno življenje v obliki mikroorganizmov, ki se prehranjujejo z minerali iz jezerskih sedimentov. Organizmi, ki bi se potemtakem razvijali ločeno od ostalih na Zemlji skozi geološka obdobja, bi bili zanimivi s številnih vidikov, nenazadnje zaradi možnosti obstoja zunajzemeljskega življenja na nebesnih telesih z domnevno podobnimi značilnostmi, kot je Jupitrova luna Evropa.^[3][4]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3 1,4} Rafferty, John P. »Lake Vostok«. Britannica Online. Pridobljeno 12. januarja 2013.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Studinger, Michael. »Subglacial Lake Facts«. Lamont-Doherty Earth Observatory. Univerza Columbia. Pridobljeno 12. januarja 2013.
3. ↑ ^{3,0 3,1 3,2} Thoma, Malte (2011). »Lake Vostok«. V Singh, Vijay P.; Singh, Pratap; Haritashya, Umesh K. (ur.). Encyclopedia of Snow, Ice and Glaciers. Springer Science+Business Media. str. 687–690. doi:10.1007/978-90-481-2642-2.
4. ↑ Rincon, Paul (16. februar 2012). »'New frontier' of Antarctic lake exploration«. BBC News. Pridobljeno 14. januarja 2013.