Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.

Responsive image


Zemlja

Zemlja 🜨
Oznake
PridevnikiZemljin, zemeljski, teluričen, telurski
Značilnosti tira
Epoha: J2000
Odsončje152.097.701 km
(1,016 710 333 5 a.e.)
Prisončje147.098.074 km
(0,983 289 891 2 a.e.)
149.597.887,5 km
(1,000 000 112 4 a.e.)
149.576.999,826 km
(0,999 860 486 9 a.e.)
Obseg tira
924.375.700 km
( 6,179 069 900 7 a.e.)
Izsrednost0,016 710 219
365.256 366 d
(1,000 017 5 a)
30,287 km/s
(109.033 km/h)
29,783 km/s
(107.218 km/h)
29,291 km/s
(105.448 km/h)
0
(7,25° glede na Sončev ekvator)
114,207 83°
Znani Sateliti1 (Luna)
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer
6372,797 km
6378,137 km
Polarni polmer
6356,752 km
510.065.600 km2
Prostornina1,083 207 3 · 1012 km3
Masa5,9742 · 1024 kg
Srednja gostota
5515,3 kg/m3
9,7801 m/s2
(0,997 32 g)
11,186 km/s
Siderska vrtilna doba
0,997 258 d (23,934 h)
Hitrost vrtenja na ekvatorju
465,11 m/s
23,439 281°
Rektascenzija severnega pola
0° (0 h 0 min 0 s)
Deklinacija severnega pola
+90°
Albedo0,367
Površinska temp. min srednja max
Povprečna temp. 185 K
(-88.3 °C)
287 K
(14 °C)
331 K
(57.7 °C)
Atmosfera
Površinski tlak
101,3 kPa (SVM)
Sestava

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let,[1] njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let.[2] Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.

Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja.[3] Nad tem se nahajata površina Zemlje in ozračje (atmosfera), ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki.

Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na plimovanje, spreminjanje Zemljine orbite kot morebiten vzrok ledenih dob idr.

  1. G. Brent Dalrymple The age of the Earth in the twentieth century: a problem (mostly) solved Geological Society, London, Special Publications 190 (1): 205–221
  2. Kleine, Thorsten; Palme, Herbert; Mezger, Klaus; Halliday, Alex N. (2005-11-24). "Hf-W Chronometry of Lunar Metals and the Age and Early Differentiation of the Moon". Science 310 (5754): 1671–1674.
  3. J.A. Jacobs (1953). The Earth’s inner core. Nature 172 (4372): 297–298.

Previous Page Next Page






Адгьыл AB Bumoe ACE ЧӀыгу ADY Aarde AF Erde ALS መሬት AM Tierra AN Eorðe ANG Linyọn̄ ANN धरती ANP

Responsive image

Responsive image