Zenon Ζήνων | |||||
---|---|---|---|---|---|
Cesar Bizantinskega cesarstva | |||||
Vladanje | 9. februar 474 – 9. januar 475, avgust 476 – 9. april 491 | ||||
Predhodnik | Prvič: Leon II. Drugič: Bazilisk | ||||
Naslednik | Prvič: Bazilisk Drugič: Anastazij I. | ||||
Rojstvo | 425 Zenopolis[d] | ||||
Smrt | 9. april 491 Konstantinopel | ||||
Soproga | Arkadija, Ariadna | ||||
Potomci | Zenon (z Arkadijo), Leon II. (z Ariadno) | ||||
| |||||
Rodbina | Leonova dinastija | ||||
Oče | Kodisa | ||||
Mati | Lalis |
Zenon Izavrijec (latinsko Flavivs Zeno Avgvstvs, grško starogrško Ζήνων [Zénon]) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot[1] je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal leta 474 do 475 in ponovno 476 to 491, * okoli 425, Zenopolis, Izavrija, † 9. april 491, Konstantinopel.
Njegovo vladavino so pestili notranji upori in verska nesoglasja. Doživel je razpad Zahodnega rimskega cesarstva pod Romulom Avgustom in veliko pripomogel k stabilizaciji Vzhodnega cesarstva. V cerkveni zgodovini je znan po Henotikonu (Akt o enotnosti), objavljenem leta 482. Z odlokom, ki so ga podpisali vsi vzhodni škofje, naj bi se končala polemika o božji naravi Jezusa Kristusa, katero so zagovarjali monofiziti.