Abasidski kalifat

Abasidski kalifat
الخلافة العباسية
al-Khilāfah al-‘Abbāsīyyah
750–1258
Zastava Abasidski kalifat
Zastava
Abasidski kalifat v njegovem največjem obsegu okoli leta 850
Abasidski kalifat v njegovem največjem obsegu okoli leta 850
Statuscesarstvo
Glavno mestoKufa
(750–62)
Ar Rakka
(796–809)
Samara
(836–92)
Bagdad
(762–96)
(809–36)
(892–1258)
Skupni jezikiUradni jezik:
arabščina
Regionalni jeziki:
aramejščina, armenščina, berberščina, koptščina, gruzinščina, grščina, kurdščina, perzijščina, oguška turščina
Religija
sunitski islam
Vladakalifat
kalif 
• 750–754
As Saffa (prvi)
• 1242–1258
Al Mustazim (zadnji)
Zgodovina 
• ustanovitev
750
• ukinitev
1258
Valutadinar (zlatnik)
dirham (srebrnik)
fals (bakren novec)
Predhodnice
Naslednice
Omajadski kalifat
Dabujidi
Kordovski emirat
Idrisidi
Safavidi
Fatimidi
Bujidi
Ilkanat
Danes del
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »continent«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »region«

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu. Abasidski kalifi so bili potomci najmlajšega prerokovega strica Abasa Ibn Abd Al Mutaliba (566-653). Na oblast so prišli leta 750 (123 po hidžri) po odstavitvi in usmrtitvi zadnjega Omajadskega kalifa Marvana II. (vladal 744-750).

Prva prestolnica kalifata je bila Kufa, dokler ni leta 762 kalif Al Mansur severno od perzijskega mesta Ktezifon v Mezopotamiji ustanovil nove prestolnice Bagdad. Ustanovitev Bagdada v bližini perzijske meje je odražala njegovo odvisnost od perzijskih birokratov, predvsem družine Barmakid, s pomočjo katerih je vladal na ozemlju, ki so ga osvojili arabski muslimani, in dosegel večje vključevanje nearabskih muslimanov v svojo nacijo (ummah).

V 9. stoletju so morali Abasidi oblast v perzijskih provincah kljub temu prepustiti lokalnim emirjem, ki so samo formalno priznavali nadoblast Abasidov. Dogodki so pomenili začetek razpadanja kalifata, ki se je nadaljevalo z izgubo Al Andaluza na Iberskem polotoku in Magreba, kjer je Abd Al Rahman III. iz iberske veje Omajadov leta 929 razglasil svojo neodvisnost in Kordovski emirat povzdignil v Kordovski kalifat. V Ifrikiji (severna Afrika) so na oblast prišli Aglabidi, v Egiptu pa Fatimidi. Z vzponom Bujidov in Turkov Seldžukov se je politična moč abasidskih kalifov končala.

Četudi se je abasidska oblast v ogromnem islamskem imperiju postopoma zmanjšala na samo ceremonialno versko funkcijo, je dinastija obdržala svojo domeno v Mezopotamiji. Bagdad je v zlati dobi islama postal središče znanosti, kulture, filozofije in invencij. Obdobje kulturnega razcveta se je končalo leta 1258 z mongolskim obleganjem Bagdada. Abasidski kalifi in muslimanska kultura na splošno so se leta 1261 preselili v mameluško prestolnico Kairo. Dinastija je zahtevala oblast v verskih zadevah vse do osmanske osvojitve Egipta (1516-1517), po kateri so morali Abasidi položaj kalifa uradno prepustiti osmanskemu sultanu Selimu I.


Abasidski kalifat

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne