Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo Pārsa
| |||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
550–330 pr. n. št. | |||||||||||||||
Prapor Kira II. | |||||||||||||||
Glavno mesto | Babilon[1] (glavno mesto), Pasargad, Ekbatana, Suza, Perzepolis | ||||||||||||||
Skupni jeziki | stara perzijščina,[a] aramajščina[b] (uradni jezik), akadščina,[2] medijščina, elamščina, sumerščina[c] | ||||||||||||||
Religija | Zoroastrstvo, Babilonska vera[3] | ||||||||||||||
Vlada | Fevdalna monarhija | ||||||||||||||
Šahanšah | |||||||||||||||
• 559–529 pr. n. št. | Kir II. Veliki | ||||||||||||||
• 336–330 pr. n. št. | Darej III. | ||||||||||||||
Zgodovinska doba | antika | ||||||||||||||
550 pr. n. št. | |||||||||||||||
• Zasedba Lidije | 547 pr. n. št. | ||||||||||||||
• Zasedba Babilonije | 539 pr. n. št. | ||||||||||||||
• Zasedba Egipta | 525 pr. n. št. | ||||||||||||||
• Grško-perzijska vojna | 499–449 pr. n. št. | ||||||||||||||
• Padec pod Makedonijo | 330 pr. n. št. | ||||||||||||||
Površina | |||||||||||||||
500 pr. n. št. | 8.000.000 km2 | ||||||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||||||
• 500 pr. n. št.[4] | 50.000.000 | ||||||||||||||
Valuta | Daric, Siglos | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
Danes del | Današnje države
|
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. št. obsegalo prostor Velikega Irana. Ahemenidi so bili druga iranska cesarska dinastija po Medijskem cesarstvu. Na vrhuncu svoje moči se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je največje cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem času obsegalo okoli 46% svetovne populacije.
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil Kir Veliki, ki ga je razširil na večji del azijskega dela Bližnjega vzhoda, njegovi nasledniki Kambiz II. in Darej Veliki pa so ga razširili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen Irana obsegalo dele današnje Indije in Pakistana, področje Srednje Azije, Male Azije, Trakije, večji del obal Črnega morja, Mezopotamijo, sever Arabskega polotoka, Levant, Sirijo ter severovzhodni del Afrike z Egiptom, Libijo, Sudanom in Etiopijo.
V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najlažje zapomnimo po grško-perzijskih vojnah, uspešnem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije,[7] bogati umetniški zapuščini, osvoboditvi Židov iz babilonskega ujetništva, toleranci do verskih manjšin ter prvem pisanem spomeniku o človekovih pravicah (Kirov valj). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. št., ko ga leta 330. pr. n. št. osvoji Aleksander Veliki.
Of the four residences of the Achaemenids named by Herodotus — Ecbatana, Pasargadae or Persepolis, Susa and Babylon — the last [situated in Iraq] was maintained as their most important capital, the fixed winter quarters, the central office of bureaucracy, exchanged only in the heat of summer for some cool spot in the highlands. Under the Seleucids and the Parthians the site of the Mesopotamian capital moved a little to the north on the Tigris — to Seleucia and Ctesiphon. It is indeed symbolic that these new foundations were built from the bricks of ancient Babylon, just as later Baghdad, a little further upstream, was built out of the ruins of the Sassanian double city of Seleucia-Ctesiphon.