Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo Pārsa
550–330 pr. n. št.
Prapor Kira II.
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v največjem obsegu do približno 480. pr. n. št.
Glavno mesto	Babilon[1] (glavno mesto), Pasargad, Ekbatana, Suza, Perzepolis
Skupni jeziki	stara perzijščina,[a] aramajščina[b] (uradni jezik), akadščina,[2] medijščina, elamščina, sumerščina[c]
Religija	Zoroastrstvo, Babilonska vera[3]
Vlada	Fevdalna monarhija
Šahanšah
• 559–529 pr. n. št.	Kir II. Veliki
• 336–330 pr. n. št.	Darej III.
Zgodovinska doba	antika
• perzijska vstaja	550 pr. n. št.
• Zasedba Lidije	547 pr. n. št.
• Zasedba Babilonije	539 pr. n. št.
• Zasedba Egipta	525 pr. n. št.
• Grško-perzijska vojna	499–449 pr. n. št.
• Padec pod Makedonijo	330 pr. n. št.
Površina
500 pr. n. št.	8.000.000 km2
Prebivalstvo
• 500 pr. n. št.[4]	50.000.000
Valuta	Daric, Siglos
Predhodnice Naslednice Medijsko cesarstvo Novobabilonsko cesarstvo Lidija Stari Egipt Makedonski imperij
Danes del	Današnje države  Afganistan  Armenija  Azerbajdžan  Bahrajn[5]  Bolgarija  Ljudska republika Kitajska  Ciper  Egipt  Eritreja  Gruzija  Grčija  Indija  Iran  Irak  Izrael  Jordanija  Kazahstan  Kuvajt  Kirgizistan  Libanon  Libija  Severna Makedonija  Oman[6]  Pakistan Palestina  Katar  Romunija  Rusija  Saudova Arabija  Sudan  Sirija Tadžikistan

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. št. obsegalo prostor Velikega Irana. Ahemenidi so bili druga iranska cesarska dinastija po Medijskem cesarstvu. Na vrhuncu svoje moči se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je največje cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem času obsegalo okoli 46% svetovne populacije.

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil Kir Veliki, ki ga je razširil na večji del azijskega dela Bližnjega vzhoda, njegovi nasledniki Kambiz II. in Darej Veliki pa so ga razširili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen Irana obsegalo dele današnje Indije in Pakistana, področje Srednje Azije, Male Azije, Trakije, večji del obal Črnega morja, Mezopotamijo, sever Arabskega polotoka, Levant, Sirijo ter severovzhodni del Afrike z Egiptom, Libijo, Sudanom in Etiopijo.

V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najlažje zapomnimo po grško-perzijskih vojnah, uspešnem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije,^[7] bogati umetniški zapuščini, osvoboditvi Židov iz babilonskega ujetništva, toleranci do verskih manjšin ter prvem pisanem spomeniku o človekovih pravicah (Kirov valj). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. št., ko ga leta 330. pr. n. št. osvoji Aleksander Veliki.

1. ↑ Yarshater, Ehsan (1993). The Cambridge History of Iran, Volume 3. str. 482. ISBN 978-0-521-20092-9. Of the four residences of the Achaemenids named by Herodotus — Ecbatana, Pasargadae or Persepolis, Susa and Babylon — the last [situated in Iraq] was maintained as their most important capital, the fixed winter quarters, the central office of bureaucracy, exchanged only in the heat of summer for some cool spot in the highlands. Under the Seleucids and the Parthians the site of the Mesopotamian capital moved a little to the north on the Tigris — to Seleucia and Ctesiphon. It is indeed symbolic that these new foundations were built from the bricks of ancient Babylon, just as later Baghdad, a little further upstream, was built out of the ruins of the Sassanian double city of Seleucia-Ctesiphon.
2. ↑ Kittel, Harald; House, Juliane; Schultze, Brigitte (2007). Traduction: encyclopédie internationale de la recherche sur la traduction. Walter de Gruyter. str. 1194–5. ISBN 978-3-11-017145-7.
3. ↑ Boiy, T. (2004). Late Achaemenid and Hellenistic Babylon. Peeters Publishers. str. 101. ISBN 978-90-429-1449-0.
4. ↑ Yarshater (1996, p. 47)
5. ↑ Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119
6. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2012. Pridobljeno 18. januarja 2014.
7. ↑ (arhiva) R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“ (I. klan i dinastija), enciklopedija Iranica