Akord

Akord je sozvočje treh ali več tonov. V glasbi, na katero je vplivalo evropsko glasbeno izročilo, so akordi v osnovi sestavljeni iz terc in se nanašajo na sorodno tonsko lestvico.

Pojmovanje akordov (harmonskih vertikalnih struktur) se je v evropskem prostoru lahko začelo s prekinitvijo uporabe enoglasja oziroma dvoglasja. V obdobju do začetka 20. stoletja so bili kot akordi v največji meri obravnavani trizvoki in pozneje četverozvoki. Z izjemo sistematične ureditve modela kvintnega oziroma kvartnega kroga (ki ga v teh obdobjih glasbeni teoretiki niso obravnavali kot akord) so se vsa sozvočja nanašala na terčno, tonalno harmonijo, in so bila obravnavana v funkcijskem kontekstu. Zaradi predpisane uporabe konsonanc je bilo uporabno polje harmonske vertikale v primerjavi s celotno množico možnih sozvočij zanemarljivo majhno, s trizvoki, ki določajo tonalnost, pa so zapustila neizbrisljiv pečat evropski glasbeni miselnosti.

Akorde lahko delimo glede na:

• število tonov (trizvoki, četverozvoki, peterozvoki, itd.)
• intervale, ki sestavljajo osnovne strukture (terčni, sekundni in kvartni akordi)
  • terčne akorde poimenujemo glede na interval, ki obsega osnovno strukturo (kvintakord, septakord, nonakord, undecimakord, ...)
• deljeno sestavljenost (bikordi, polikordi, amalgami, interpolacijski akordi, ...)
• piramidalne proporce (simetrični, zrcalni, z naraščajočim, padajočim intervalnim zaporedjem, itd.)
• tonsko polje (pandiatonični, pentatonični, zvočne ploskve ...)
• alteracije tonov (alterirani akordi diatoničnega in kromatičnega tipa, akordi z alteriranimi toni)
• ...