Ali (kalif) | |
---|---|
Portret | |
Rojstvo | 17. marec 599 Meka[1] |
Smrt | 29. januar 661 (61 let) Kufa, Rašidunski kalifat[1] |
Državljanstvo | Rašidunski kalifat |
Poklic | državnik, kadi, fakih, muhaddith, mufasir, sodnik, pesnik, kalif |
Ali ibn Abi Talib ali krajše Ali[2] (arabsko علي بن أبي طالب: ʿAlī bin Abī Ṭālib) je bil bratranec in zet islamskega preroka Mohameda in v letih 656 do 661 kalif islamskega kalifata,[3] * 13. radžab 21 pred hidžro (15. september 601),[4] † 21. ramadan 40 po hidžri (29. januar 661).[5][4]
Ali je bil sin Abu Taliba[3] in Fatime bint Asad.[6] Bil je edini človek, rojen v Kaabi v Meki, najsvetejšem mestu islama, kar poudarjajo zlasti šiitski muslimani,[6][7][8] in prvi moški, ki je sprejel islam.[9][10] Po begu iz Meke v Medino (hidžra) leta 622 se je poročil z Mohamedovo hčerko Fatimo.[6] V Meki je sodeloval v prvih napadih na karavane, kasneje pa v vseh spopadih porajajoče se islamske skupnosti. Mohamedovi prijatelji (ashabi) so ga leta 656 po umoru kalifa Utmana ibn Afana imenovali za njegovega naslednika.[11][12] Alijeva vladavina se je končala z državljanskimi nemiri in njegovim umorom med molitvijo v Veliki mošeji v Kufi dva dni kasneje.[13][14][15]
Ali je pomembna verska, politična in duhovna osebnost tako za sunitske kot šiitske muslimane.[16] Številni biografski viri so zaradi sektaštva do Alija pogosto pristranski, vsi pa se strinjajo, da je bil pobožen musliman, predan islamski stvari in voditelj, izbran skladno s Koranom in suno.[5]
Suniti imajo Alija za četrtega in zadnjega pravovernega kalifa (al-Khulafā’ur-Rāshidūn), šiiti pa, skladno z njihovo razlago Mohamedovega hadita v Ghadir Khummu, za prvega imama po Mohamedu. Šiiti razen tega verjamejo, da so Ali in vsi drugi šiitski imami iz Mohamedove družine (Ahl al-Bayt) pravoverni Mohamedovi nasledniki. Njihovo prepričanje je islamsko skupnost (ummah) razdelilo na sunitsko in šiitsko vejo.[6] [16][17][18]